Geopolitika proti okoljevarstvu ali zakaj je ESG mrtev?

"Ko se zgodi ena okoljska katastrofa v 1,4 dneva, to ni več statistika ali okoljsko vprašanje, ampak vprašanje za upravne odbore in politike," je bilo slišati na včerajšnji konferenci z naslovom 'Kako geopolitika in dezinformacije vplivajo na podnebno ukrepanje?', ki jo je organizirala Britansko-slovenska gospodarska zbornica, pobudnica projekta Chapter Zero v Sloveniji.

Medtem ko so politične elite in poslovni odločevalci še pred nekaj leti govorili samo o boju proti podnebnim spremembam, ki stopnjujejo silovitost in frekvenco naravnih katastrof ter spremljajočo ekonomsko škodo za države in podjetja, pa danes govorijo le še o trgovinski vojni in tisti pravi v Ukrajini, Gazi in še kje. Zdi se, da je okoljevarstveni boj za geopolitiko zamenjala celo slavna podnebna aktivistka Greta Thunberg. Se je boj proti podnebnim spremembam torej umaknil boju proti Putinovim tankovskim kolonam v Ukrajini?

Denhof: Zaradi geopolitike EU izgublja voljo za podnebni boj

Zgovoren je bil že vrstni red govornikov na dobro zastopani konferenci v Ljubljani – razvrščeni so bili po vplivu na mednarodno dogajanje in tudi po merilu, katera država na področju boja zoper podnebne spremembe drži figo v žepu. Vsekakor so pri tem v ospredju ZDA, saj je bil eden prvih izvršnih ukazov, ki jih je podpisal Donald Trump, izstop iz Pariškega sporazuma. Državo je na dogodku v sicer neformalni vlogi zastopal Američan John Denhof z dvojnim državljanstvom, nekdanji prvi mož banke OTP v Sloveniji in trenutni direktor svetovalnega podjetja Subtle Insights.

"Raje kot v imenu ZDA bi govoril v imenu ameriških podjetnikov," je o vprašanju, zakaj se je udeležil konference pojasnil za Bloomberg Adria in posredno nakazal, da ni simpatizer Trumpove okoljevarstvene agende. Toda tudi brez ameriškega zanemarjanja podnebnih vprašanj je vse bolj boleče dejstvo, da zaostrene geopolitične razmere spreminjajo odnos držav in podjetij do podnebnih vprašanj, ki jih ignoranca ne bo rešila.   

Kot smo poročali, celo v Evropski uniji, kjer je agenda predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen utemeljena na zelenem obratu, je v prihodnjem proračunu več sredstev namenjenih za varnost in obrambo, ki ju povezuje s krepitvijo konkurenčnosti gospodarstva EU.

Kam je izginila podnebna agenda zelenega prehoda, ki jo tudi zaradi takšnih sporočil političnih elit na stranski tir postavljajo podjetja? "Porota še ni odločila, ali so geopolitične razmere pravila ESG v podjetjih poslala na smetišče zgodovine," je ocenil Denhof, ki prizadevanja primerja z maratonom. "Premiki so vidni, ni še prepozno, moramo pa pospešiti, če želimo podnebne cilje doseči do izteka desetletja," je posvaril in dodal, da uspešne družbe v svoje razvojne strategije še vedno vključujejo cilje trajnostnega razvoja.

"Zavedajo se, da je škoda podnebnih sprememb za poslovanje oprijemljiva in narašča," je ocenil, a priznal, da poudarjanje pomena varnosti na račun okoljevarstva kaže na to, da celo v EU trenutno ni politične volje za korenitejše ukrepe.

Nekdanji prvi mož banke OTP v Sloveniji in trenutni direktor svetovalnega podjetja Subtle Insights John Denhof. Foto: Aleš Kovačič

 

Slovenija: Šokantna družba ZDA z Iranom in Jemnom

Diktat geopolitike in geostrateških tveganj, povezanih s poslabšano globalno varnostno sliko, sovpada z izstopom ZDA iz Pariškega sporazuma, ob najbolj neugodnem trenutku.

"198 držav podpisnic Pariškega sporazuma je na dobri poti, da zmanjša emisije ogljikovega dioksida in omeji temperaturni dvig za 1,5 stopinje Celzija (trenutno mejo presegamo za 2,7 stopinje) v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. To bomo morali zdaj storiti brez največjega svetovnega gospodarstva," je bil realen Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Dodal je, da bo mednarodna skupnost na prihajajoči jubilejni 30. podnebni konferenci COP, ki jo bo novembra gostila Brazilija, prisotnost in vlogo ZDA pri teh prizadevanjih pogrešala, a v isti sapi dodal, da države podpisnice ostajajo zavezane ciljem.

"Prizadevali si bomo za izpolnjevanje zavez, medtem pa se bodo ZDA znova vrnile k sporazumu, o tem sem prepričan," je bil optimističen v pesimističnih časih. Ob tem je omenil zanimiv paradoks: "ZDA pa se tu pridružujejo Iranu in Jemnu, ki nista podpisnika, kar je šokantno." Sekretar je tudi zavrnil opažanja, da EU ter posledično Slovenija na račun geopolitičnih tveganj izgubljata fokus pri podnebnem boju. "Slovenija je pravkar sprejela svojo klimatsko zakonodajo, evropska komisija pa jo pripravlja na ravni EU," je dejal.

Brazilija: Globalni jug od Zahoda pričakuje sprostitev zadolževanja

Tina Kobilšek, glavna slovenska pogajalka za podnebne spremembe, je dejala, da spremenjena drža ZDA in Kitajske od EU zahtevata, da nase prevzame večjo odgovornost za doseganje zavez Pariškega sporazuma. Kako bodo to storile države članice, bo pokazal prihajajoči COP. Brazilska veleposlanica Maria Izabel Vieria je povedala, da si bo gostiteljica prizadevala za zaščito pragozda, domorodnih ljudstev in zagotavljanje finančnih sredstev za države v razvoju. Prav to je bil najpomembnejši napredek zadnje konference v Azerbajdžanu, saj se države globalnega juga počutijo, da jih razviti Zahod pogosto zapostavlja. 

Pridiga jim o sonaravnem razvoju, zmanjševanju porabe fosilnih goriv in okoljevarstvu; se pravi razvojnem modelu, ki je v zadnjem stoletju pripomogel k vzponu industrializiranih držav skupnosti G7, hkrati pa jim ne ponuja ustreznih alternativ za gospodarsko rast ali finančnih sredstev za zeleni obrat. "Predlagali bomo reformiranje globalnih finančnih institucij za sproščanje pogojev kreditiranja za države v razvoju pri njihovem boju proti podnebnim spremembam," je o najbolj pereči temi dejala veleposlanica.

Pomenljivo je, da bo predvsem zadnja točka srečanja o zagotavljanju finančne pomoči globalnemu jugu izrečena v Belenu sredi pragozda Amazonke, ki je v veliki meri ogrožen zaradi potrošniškega modela zahodnih držav na račun manj razvitih (bivših kolonij), in to v državi, ki je članica alternativnega kluba Brics. Še bolj pa je zgovorno dejstvo, da bo v Braziliji julija potekalo tudi 15. srečanje vse številčnejše skupnosti držav globalnega juga, se pravi Bricsa, ki jasno nasprotujejo multilateralizmu pod ameriškim vodstvom.   

Brazilska veleposlanica Maria Izabel Vieria in indijski veleposlanik Amit Narang. Foto:Aleš Kovačič

 

Indija: Znebiti se nafte zaradi geopolitike, ne okoljevarstva

Tako v Belenu kot tudi julija v Riu de Janeiru bo prisotna še ena pomembna predstavnica globalnega juga. "Indija je pravkar postala četrto največje gospodarstvo, saj smo prehiteli Japonsko, zato je za nas in druge države globalnega juga velika uganka, kako uravnotežiti razvoj in zaščito okolja," je povedal veleposlanik azijske velikanke Amit Narang, ki je vidno prikimaval besedam brazilske veleposlanice, ko je ta omenila pričakovanja držav v razvoju po ugodnejših pogojih kreditiranja.

Na trenutke se je zdelo, da je bila konferenca v Ljubljani bolj kot poziv k akciji neformalno sodišče, na katerem je potekala slabo prikrita razprava o tem, kdo je bolj odgovoren za klavrne razmere na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam in usihanju politične volje za spoprijemanje z njimi. Se pravi povsem v duhu dosedanjih konferenc COP.

Če morda komu v občinstvu še ni bila povsem jasna posredna, a zelo nazorna kritika Zahoda pri dvoličnih zahtevah glede razogljičenja ekonomskega napredka držav v razvoju, je Narang pojasnil, da je 700 milijonov Indijcev šele v zadnjih 20 letih dobilo elektriko, medtem ko je bila zadnja indijska vas elektrificirana šele leta 2018. "Zavedamo se, da 1,5 milijarde Indijcev ne more poskušati živeti energetsko potratno, kot je to počel Zahod, zato je vlada zagnala programe izobraževanja za promocijo trajnostnega vedenja državljanov," je poudaril pomembno, a pogosto prezrto, izobraževalno funkcijo.

Da geopolitika diktira agendo ekonomskega razvoja držav, kaže njegova izjava, da si Indija prizadeva zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, zlasti nafte, ki jo v 90 odstotkih uvozi, zato ker uvoz pomeni veliko geostrateško tveganje.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Vavpotič: Kitajsko motijo okoljske kritike Zahoda

Pogovarjati se o boju proti podnebnim spremembam brez Kitajske je podobno mirovnim pogajanjem med ZDA in Rusijo brez Ukrajine – brezpredmetno in brez učinka. Gre za hitrorastoče in drugo največje gospodarstvo ter globalno največjega proizvajalca toplogrednih emisij (do 35 odstotkov), ki se v primerjavah z Zahodom šopiri s tehnološkim napredkom, v pogovorih z državami globalnega juga pa kameleonsko stopi v vlogo gospodarstva v razvoju, se pravi enega izmed njih.

Čeprav njen gospodarski in tehnološki vzpon temelji na porabi fosilnih goriv, ki poganja tudi neokusno paktiranje z Rusijo, je po drugi strani res, da je Ljudska republika vodilni proizvajalec in razvijalec tehnologij zelenega obrata. "Moramo biti iskreni in priznati, da oboje drži, a Kitajska je v zadnjem času bolj del rešitve, saj veliko vlaga v zeleno infrastrukturo in razvoj zelene tehnologije, vodi v solarni energiji in proizvodnji električnih vozil, zelenem vodiku, hitrih vlakih in še čem," je pojasnil Žiga Vavpotič, predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije. Čeprav je poudaril, da uradno ne zastopa stališča kitajske vlade, je govoril v njihovem jeziku kritike, ko je dejal, da Peking moti, da Zahod še vedno ignorira kitajska prizadevanja na področju razvoja zelenih tehnologij".

Priznal je, da ekonomsko in politično sodelovanje z EU ni najboljše, da je Bruselj "zmeden", saj je čezatlantsko sodelovanje pod pritiskom. "Toda kljub temu ni veliko evropskih predstavnikov, ki potujejo v Peking," je dejal, a dodal, da je v slovenskem političnem vrhu le zaznati spremembo politike do Kitajske.

"Vesel sem, da Slovenija ne ignorira Kitajske," je povedal in podjetnikom svetoval, naj se na azijski vzhod ne podajajo brez političnega spremstva, saj ta močno poveča možnosti za sklepanje poslov. "Slovenija je lahko za Evropo most s Kitajsko, saj je inovativna država, kjer se odpirajo velike možnosti za sodelovanje zlasti na področju zelene proizvodnje, zlasti avtoindustrije," je namignil.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar