Blaž Brodnjak: NLB ostaja pacifistična banka

​V Ljubljani je vrata odprla nova Galerija Muza, kjer je na ogled del muzejske zbirke banke NLB. Gre za največjo zasebno zbirko umetnin z več kot 2.000 umetninami. V banki potezo predstavljajo kot del družbene odgovornosti. Ta je v trenutnih geopolitičnih razmerah tudi v Evropi na preizkušnji. O vplivu geopolitičnih sprememb na poslovanje banke in rahljanju pravil na področju standardov ESG je za Bloomberg Adria TV ob odprtju galerije govoril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. 

Zakaj ima NLB zbirko umetnin, katere cilje s tem zasledujete? Ali poznajo podobno prakso tudi druge banke v Evropi? 

Od nekdaj v zgodovini so bili finančniki veliki meceni in podporniki družbenih podsistemov. NLB je med drugim največja podpornica slovenskega športa in hkrati desetletja vlaga tudi v kulturo. 

Odkupovanje del je bilo zamrznjeno od finančne krize leta 2008 do lani, zdaj pa je banka v tako dobri kondiciji, da je primerno, da poleg vračanja denarne državne pomoči, ki jo je prejela in bo povrnjena v celoti z zanimivim donosom, začne vračati tudi drugače in s tem podpre tudi slovensko kulturo. Smo lastniki največje zasebne zbirke sodobne slovenske likovne umetnosti. In prav je, da jo imajo ljudje priložnost videti. Do zdaj je bila v glavnem na ogled samo v naših pisarnah, s to galerijo pa je del zbirke razstavljen.  

Lani smo sprožili odkupovanje novih del, s katerimi pokrivamo celotno regijo našega delovanja. NLB je sistemsko pomembna institucija v celotni regiji in kot nekdanja druga največja banka v Jugoslaviji, to je bila naša predhodnica Ljubljanska banka, se vračamo na to področje, smo edini ponudnik vsaj ene vrste oblike financiranja na vseh trgih nekdanje skupne države in odkupujemo dela skoraj iz vseh danes novih držav. Dodali bomo tudi republiko Albanijo, kamor si želimo vstopiti in ki je del paketa šestih zahodnobalkanskih držav, za katere si prizadevamo, da bi se pa najkrajši možni poti znašle v Evropski uniji. 

Je to tudi del ESG-strategije banke? 

Seveda, družbena odgovornost je ključen element. Omenil sem šport in kulturo, humanitarne dejavnosti, samo za odpravo posledic po zgodovinskih poplavah je NLB namenila devet milijonov evrov in pol, v tistem letu je skupni obseg podpore družbenim podsistemom znašal 17 milijonov, tako da je to del našega genetskega zapisa. 

Veseli smo, da lahko spet pomagamo zaradi dobrih rezultatov. Vračamo lastnikom prek dividend, na drugi strani bi omenil zanimivo okolje za zaposlovanje, seveda pa podpiramo tudi druge družbene sisteme, ki so sicer denarno podhranjeni. 

Ob zadnjem pogovoru za Bloomberg Adrio ste dejali, da NLB ostaja zvesta trajnostnim načelom, da ne bo vlagala v obrambo. Boste še vztrajali pri tem glede na to, da se v obrambno industrijo zdaj preusmerjajo evropske milijarde? 

Navadno je to posel, ki ga sponzorirajo države. Države v celoti nadzirajo proizvodnjo orožja, trgovino z orožjem in prav je, da ga tudi financirajo. 

Boste začeli vseeno kreditirati obrambna podjetja, ki so v Sloveniji v ekspanziji, vidimo tudi, kako vrednosti delnice teh podjetij v drugih državah rastejo.  

V NLB smo pacifisti in zavezani trajnostnemu razvoju, zato seveda lahko podpiramo tisto, kar rešuje življenja, ne tistega, kar jih jemlje. 

Evropska komisija ima na mizi predlog, tako imenovani sveženj omnibus, ki uvaja spremembe strogega ESG-poročanja. Bodo te spremembe vplivale na vaše poročanje in poslovanje? 

Ne, vidimo, da se poskušajo te zahteve zdaj omiliti. Vidimo retoriko v Združenih državah Amerike, odmik od teh trajnostnih načel, vključenosti, enakih možnosti in tako naprej. Mi vztrajamo pri svoji poti, sprejeli smo določene zaveze, smo tudi podpisniki določenih listin, gibanj. Verjamemo v te stvari in v ta vrednostni sistem, nismo ga spremenili zaradi kratkoročnih premikov v glavah posameznikov na tem planetu.