V Ljubljani je vrata odprla nova Galerija Muza, kjer je na ogled del muzejske zbirke banke NLB. Gre za največjo zasebno zbirko umetnin z več kot 2.000 umetninami. V banki potezo predstavljajo kot del družbene odgovornosti. Ta je v trenutnih geopolitičnih razmerah tudi v Evropi na preizkušnji. O vplivu geopolitičnih sprememb na poslovanje banke in rahljanju pravil na področju standardov ESG je za Bloomberg Adria TV ob odprtju galerije govoril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Zakaj ima NLB zbirko umetnin, katere cilje s tem zasledujete? Ali poznajo podobno prakso tudi druge banke v Evropi?
Od nekdaj v zgodovini so bili finančniki veliki meceni in podporniki družbenih podsistemov. NLB je med drugim največja podpornica slovenskega športa in hkrati desetletja vlaga tudi v kulturo.
Odkupovanje del je bilo zamrznjeno od finančne krize leta 2008 do lani, zdaj pa je banka v tako dobri kondiciji, da je primerno, da poleg vračanja denarne državne pomoči, ki jo je prejela in bo povrnjena v celoti z zanimivim donosom, začne vračati tudi drugače in s tem podpre tudi slovensko kulturo. Smo lastniki največje zasebne zbirke sodobne slovenske likovne umetnosti. In prav je, da jo imajo ljudje priložnost videti. Do zdaj je bila v glavnem na ogled samo v naših pisarnah, s to galerijo pa je del zbirke razstavljen.
Lani smo sprožili odkupovanje novih del, s katerimi pokrivamo celotno regijo našega delovanja. NLB je sistemsko pomembna institucija v celotni regiji in kot nekdanja druga največja banka v Jugoslaviji, to je bila naša predhodnica Ljubljanska banka, se vračamo na to področje, smo edini ponudnik vsaj ene vrste oblike financiranja na vseh trgih nekdanje skupne države in odkupujemo dela skoraj iz vseh danes novih držav. Dodali bomo tudi republiko Albanijo, kamor si želimo vstopiti in ki je del paketa šestih zahodnobalkanskih držav, za katere si prizadevamo, da bi se pa najkrajši možni poti znašle v Evropski uniji.
Je to tudi del ESG-strategije banke?
Seveda, družbena odgovornost je ključen element. Omenil sem šport in kulturo, humanitarne dejavnosti, samo za odpravo posledic po zgodovinskih poplavah je NLB namenila devet milijonov evrov in pol, v tistem letu je skupni obseg podpore družbenim podsistemom znašal 17 milijonov, tako da je to del našega genetskega zapisa.
Veseli smo, da lahko spet pomagamo zaradi dobrih rezultatov. Vračamo lastnikom prek dividend, na drugi strani bi omenil zanimivo okolje za zaposlovanje, seveda pa podpiramo tudi druge družbene sisteme, ki so sicer denarno podhranjeni.
Ob zadnjem pogovoru za Bloomberg Adrio ste dejali, da NLB ostaja zvesta trajnostnim načelom, da ne bo vlagala v obrambo. Boste še vztrajali pri tem glede na to, da se v obrambno industrijo zdaj preusmerjajo evropske milijarde?
Navadno je to posel, ki ga sponzorirajo države. Države v celoti nadzirajo proizvodnjo orožja, trgovino z orožjem in prav je, da ga tudi financirajo.
Boste začeli vseeno kreditirati obrambna podjetja, ki so v Sloveniji v ekspanziji, vidimo tudi, kako vrednosti delnice teh podjetij v drugih državah rastejo.
V NLB smo pacifisti in zavezani trajnostnemu razvoju, zato seveda lahko podpiramo tisto, kar rešuje življenja, ne tistega, kar jih jemlje.
Evropska komisija ima na mizi predlog, tako imenovani sveženj omnibus, ki uvaja spremembe strogega ESG-poročanja. Bodo te spremembe vplivale na vaše poročanje in poslovanje?
Ne, vidimo, da se poskušajo te zahteve zdaj omiliti. Vidimo retoriko v Združenih državah Amerike, odmik od teh trajnostnih načel, vključenosti, enakih možnosti in tako naprej. Mi vztrajamo pri svoji poti, sprejeli smo določene zaveze, smo tudi podpisniki določenih listin, gibanj. Verjamemo v te stvari in v ta vrednostni sistem, nismo ga spremenili zaradi kratkoročnih premikov v glavah posameznikov na tem planetu.
Je ESG po vašem mnenju še pomemben? Nekateri namreč trdijo, da je na aparatih, drugi celo, da je mrtev. Kakšno je vaše mnenje?
Vprašanje časa je, kdaj se bo vrnil v polnem obsegu. Zdaj je za Evropo izziv, da se mora varnostno osamosvojiti, in zaradi tega so velika vlaganja v varnost, osamosvojitev. Potem se bomo ukvarjali s konkurenčnostjo, kar seveda pomeni, da se tempo razvoja ukvarjanja z zelenim prehodom upočasnjuje. Se pa ne umika z agende.
Absolutno se je treba pogovarjati o proizvodnji energije z obnovljivimi viri, o zmanjševanju obsega porabe energije in tako naprej. Ali se bomo na neki točki po vzpostavitvi premirja lahko pogovarjali o obnovah energetskih poti iz Rusije in podobno, bo pokazal čas.
Mislim, da se bodo nekako vzpostavile tradicionalne povezave, kot so bile nekoč, svilna pot med Kitajsko, Indijo, Evropo, Rusijo. V kontekstu logičnih povezav in poti, ampak najprej je treba, kot rečeno, Evropo pripeljati v položaj, da se varnostno osamosvoji, stabilizira in postane bolj samozavestna, poenotena, solidarna. Takrat se lahko pogovarjamo o teh stvareh.
Trajnostni razvoj ne bo nikamor ušel, seveda pa je z izrazito zaostreno retoriko, ki prisiljuje v te scenarije, trenutno v drugem planu, a ne pomeni, da izginja in da izgublja svoj pomen. Bo pa ta proces nekoliko bolj doziran, kar je morda tudi prav.
V zadnjem obdobju smo se mogoče malo pretirano ukvarjali s pravicami in svoboščinami in malo premalo z odgovornostjo in trdim delom. Dolgoročno je treba biti odgovoren in trdo delati ter ustvarjati vrednost. Potem lahko delimo več in podpiramo tudi tovrstne mehanizme gibanj in pravice ter svoboščine v takih in drugačnih oblikah.
Torej je možno, da bo NLB spremenila svoj portfelj, da bo bolj odprta za določena vlaganja, tudi v obrambne zadeve?
Ne, kot sem povedal, NLB ostaja zvesta svojim načelom, ki slonijo na pacifističnem vrednostnem sistemu. Tovrstni mehanizmi podpore obrambne industrije obstajajo v svetu in so v veliki meri seveda povezani z državnimi mehanizmi, ki so pri tem prisotni.
Nekateri analitiki vseeno govorijo o redefiniciji odgovornosti. Tudi sami ste že rekli, da se je treba ukvarjati bolj z odgovornostjo. Kako naj se ta odgovornost redefinira, do kod je rahljanje določenih norm še sprejemljivo?
To je filozofsko vprašanje in s tem se banka ne ukvarja. Mi zagotavljamo načelo enakih možnosti, principe meritokracije in tu je treba ravnati ravnovesno. Ne verjamem v kvote, ker to pomeni pozitivno diskriminacijo. Verjamem pa v odgovorno presojanje sposobnosti in dodeljevanje pooblastil ter imenovanje na podlagi sposobnosti.
Priča smo političnim pretresom v državah, v katerih je NLB prisotna. Tu konkretno mislim na Srbijo. Kako čutite poslovanje oziroma trenutno napete politične razmere, vpliva to na poslovanje NLB?
Vpliva toliko, kot vpliva na celotno poslovno okolje, morebiti je kaj manj zasebne porabe, morebiti je kaj manj povpraševanja po posojilih. Iskreno si želimo, da se razmere čim prej stabilizirajo, da imamo predvsem mir in da se lahko ljudje vrnejo k normalnemu življenju. Srbiji želimo vse najboljše in verjamemo vanjo. Tam smo prisotni in vidimo, da je to družba z izjemnim potencialom. Si pa želimo, da bi tudi Evropska komisija vendarle dojela, da je Srbija zrela za vstop v Evropsko unijo in da se ne pogovarjamo več filozofsko, temveč o konkretnih korakih, kdaj, kako se bo to zgodilo.
NLB z več milijonov vredno zbirko umetninNLB ima danes več kot 2.000 umetnin, kar je največja zasebna zbirka v Sloveniji. Leta 2017 je bila ta zbirka razglašena za nacionalno bogastvo Republike Slovenije. "Številna dela v zbirki so izjemno pomembna za slovensko umetnost, zato jim tudi težko določimo vrednost, saj bi lahko rekli, da so neprecenljiva. Če bi že ovrednotili vrednost zbirke, bi presegla več milijonov evrov," pravijo. Katero delo pa je ovrednoteno na največ? "Zaradi varnosti ne moremo razkriti, katero delo ima najvišjo ocenjeno vrednost, lahko pa povemo, da imamo v zbirki tudi dela, katerih vrednost je ocenjena na okoli 100.000 evrov," pojasnjujejo. Po 15 letih zatišja spet v odkup umetninNLB Skupina se je leta 2023 znova odločila za program odkupov umetniških del potem, ko je leta 2008 zaradi finančne krize to prakso prekinila. Odtlej vsako leto za odkupe po celotni regiji, kjer je NLB prisotna, namenijo 100 tisoč evrov. V ta namen je NLB ustanovila NLB Umetnostni svet, saj željo, da odkupi potekajo strokovno, kakovostno in pregledno. Z namenom profesionalnega upravljanja zbirke je bil aprila 2020 ustanovljen NLB Muza, zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana, skrajšano NLB Muza. Zavod ima štiri redno zaposlene. Zakaj banke podpirajo umetnost?"Precej pogosto je, da imajo banke (narodne ali komercialne) svoje umetniške zbirke," pravijo v NLB. Tradicija podpore bank umetnosti pri nas sega v 19. stoletje vse do prve bančne institucije Kranjske hranilnice. Tudi Mestna hladilnica ljubljanska, ki je bila predhodnica NLB, je bila aktivna podpornica slovenske umetnosti, kar je treba razumeti skozi optiko nacionalnih bojev na prelomu 19. v 20. stoletje. Po drugi svetovni vojni je pri nas na splošno veljalo, da so številna, predvsem večja podjetja odkupovala ali naročala umetniška dela za opremo svojih poslovnih prostorov, pisarn, vhodnih avl. Umetniška zbirka NLB je bila ustanovljena leta 1999 z zavezo, da se sistematično podpreta razvoj in promocija slovenske likovne umetnosti. Cilj je bil, da se dotedanji fond likovnih del uredi in ovrednoti ter se postopno strokovno izpopolni. |
.webp){kind=icon}
