Junija 2024 je modno podjetje Shein začelo svoj drugi poskus vstopa na borzo. Prvi poskus na newyorški borzi je propadel, potem ko so ameriški politiki začeli spraševati o njegovih povezavah s Kitajsko.
Tokrat je Shein ciljal na oceno vrednosti 50 milijard funtov (67,4 milijarde dolarjev) na londonski borzi, vendar je tudi tam naletel na ovire. Vlagatelji, politiki in nevladne organizacije so podjetje obtožili kršenja pravil finančnega poročanja in "zelenega marketinga" zaradi domnevne uporabe prisilnega dela ter modela hitre mode, ki ustvarja ogromne emisije toplogrednih plinov.
Da bi omililo kritike, je podjetje začelo edinstveno javno kampanjo, pri čemer se je oprlo na evropsko zakonodajo o podnebnih vprašanjih. Že leta se v Veliki Britaniji in Evropski uniji pripravljajo predpisi, po katerih bi podjetja morala financirati obravnavo tekstilnih odpadkov ter razkrivati tveganja za okolje in človekove pravice v svojih dobavnih verigah.
Preberi še

Zelene obveznice več ne nudijo finančnih prednosti. Kaj to pomeni za trajnostno financiranje?
Zeleni dolg več ne prinaša ugodnejših pogojev.
15.06.2025

Geopolitika proti okoljevarstvu ali zakaj je ESG mrtev?
Konferenca, ki je poskušala prikazati, da geopolitika ni izpodrinila okoljevarstva, a to potrdila.
12.06.2025

Trgi še vedno ignorirajo podnebna tveganja, vlagatelji pa so vse bolj izpostavljeni
Naložbe, ki škodujejo okolju, še vedno prinašajo višje donose kot trajnostne alternative.
16.05.2025

Je zeleni balon počil? ESG prehaja iz modne muhe v resen test
Skladi brišejo akronime, a še naprej vlagajo v sončno energijo, gozdove in biotsko raznovrstnost.
06.04.2025
V boju za vstop na borzo je Shein napovedal naložbe v tehnologije, ki omogočajo boljše recikliranje tkanin, ter večjo uporabo recikliranega poliestra pri izdelavi svojih oblačil.
Zdi se, da je zeleno zavajanje vsaj delno uspelo, saj so britanski regulatorji na začetku leta odobrili vstop na borzo (čeprav se zdaj špekulira, da bi Shein vseeno lahko odstopil, delno tudi zaradi posledic trgovinske vojne, ki jo vodi ameriški predsednik Donald Trump).
Delavci v tekstilni tovarni v kitajskem Guǎngzhōuu, ki proizvaja oblačila za Shein | Bloomberg
Celoten primer je pokazal, kako pomembno vlogo imata Združeno kraljestvo in Evropska unija danes pri oblikovanju globalnih pravil o trajnosti.
Podobna pravila o podnebnem poročanju, ravnanju z odpadki in zaščiti vlagateljev pred okoljskimi in etičnimi tveganji so Evropo postavila v položaj regulativnega voditelja, kar je vloga, ki jo je že prevzela v tehnološkem sektorju, ko je v 2010-ih oblikovala globalna pravila o zaščiti osebnih podatkov. Zdaj enako poskuša storiti z umetno inteligenco.
Glede na to, da Trumpova administracija opušča načrte, da bi ameriška podjetja zavezala k objavi podatkov o podnebnih tveganjih in emisijah toplogrednih plinov, odvetniki, svetovalci in vlagatelji vse pogosteje izpostavljajo, kako imajo evropske države priložnost, ki se ponuja enkrat v generaciji, da postavijo globalne okoljske standarde.
Od letos EU postopno uvaja nova pravila, po katerih bodo morala podjetja predložiti obsežna poročila o podnebnih tveganjih, ki jim grozijo, in o svojem vplivu na okolje. Ta obveznost se bo nanašala tudi na tisoče podjetij zunaj EU, ki poslujejo na njenem trgu, vključno z ameriškimi podjetji, ki prodajajo izdelke, dosegajo prihodke ali imajo obrate v Evropi.
"Morda se v njihovih matičnih državah zakonodaja umika, vendar so še vedno pod vplivom tega, kar se dogaja v Evropi, in to spreminja njihovo vedenje," pravi Veronika Thieme, direktorica za Evropo v svetovalni družbi Carbon Trust.
EU pravila o trajnosti zajemajo vse od rezancev do utekočinjenega zemeljskega plina. Cilj je prepovedati prodajo hrane, proizvedene na območjih, kjer so zaradi tega uničili gozdove, ter onemogočiti uvoz fosilnih goriv iz vrtin, ki izpuščajo preveč metana. Nekateri vlagatelji, ki razmišljajo o naložbah v podjetja zunaj EU, uporabljajo prav evropsko definicijo trajnosti, da bi odločili, kam usmeriti kapital.
Podjetja, vključena v dobavne verige, katerih izdelki na koncu pristanejo na evropskem trgu, morajo dokazati, da so ti izdelki energetsko učinkoviti ali da niso povezani s krčenjem gozdov.
Tudi če ste majhno podjetje, ki nima neposrednega stika z Evropsko unijo, "se vam lahko zgodi, da dobite vprašalnik za poglobljeno analizo, ki ga morate izpolniti in v katerem se omenjajo pojmi in zakoni, za katere nikoli niste slišali, temeljijo pa na evropskem pravu," razlaga James Marlow, pravnik za ESG področje v odvetniški pisarni Linklaters. "Pravila so dovolj obsežna, da zajamejo velik del poslovnega sveta, bodisi neposredno bodisi posredno."
Za globalna podjetja evropski standardi postajajo novo merilo tudi za vse ostale. Ljubomila Jordanova, soustanoviteljica in direktorica berlinske družbe Plan A, ki se ukvarja s podatki o trajnosti, pravi, da stranke kot so BMW, KFC in modni znamki Chloé sledijo evropskim pravilom kot osnovi za svoje ekološke prakse tudi v drugih delih sveta. Nekatere, kot je platforma za najem nastanitev HomeToGo, zahtevajo tudi od svojih podružnic v ZDA in Aziji, da poročajo o trajnosti po EU standardih. "Amerika nikoli ni bila središče trajnosti," sklene Jordanova.
Ustanoviteljica Plan A izpostavlja, da Evropa postavlja pravila, ki jim globalna podjetja že sledijo | Bloomberg
Andrew Savage, direktor oddelka za trajnost v podjetju Lime s sedežem v San Franciscu, ki ponuja najem električnih koles in skirojev, pravi, da odločitev Trumpove administracije o opuščanju podnebne zakonodaje za podjetja bistveno ne bo vplivala na njihovo poslovanje. Lime je namreč že postavil lastni cilj, da do leta 2030 postane podnebno nevtralen, hkrati pa se pripravlja na poročanje po evropskih pravilih.
"Globalna podjetja, ki težijo k ambicioznim ciljem na področju trajnosti, se tako ali tako usklajujejo z najstrožjimi standardi, zato je pozneje lažje zadostiti tudi blažjim," razlaga Savage. Dodaja, da so evropske zahteve za poročanje daleč najvišji standard.
Niti Evropska unija ni imuna na vse šibkejšo globalno podporo zelenim temam. Nekateri predpisi o korporativni trajnosti so bili nedavno odloženi, potem ko so se podjetja in politiki pritožili, da birokracija duši inovacije. Kljub temu EU in Velika Britanija nadaljujeta napredovanje zelene zakonodaje, vsi, ki želijo poslovati na evropskem trgu, pa se morajo vse pogosteje temu prilagoditi.
Vlagatelji iz EU so že pokazali, da so pripravljeni umakniti sredstva iz skladov, ki opuščajo podnebne cilje. Denimo, State Street Global Advisors je letos izgubil del strank med britanskimi in skandinavskimi pokojninskimi skladi, potem ko je zapustil industrijsko pobudo za boj proti podnebnim spremembam.
Zakaj je to pomembno?
Ker večina direktorjev, zunaj ozkega kroga podjetij, ki razmišljajo dolgoročno, brez pritiska zakonov ne bo sama spreminjala prakse, trdi Chris Hocknell, soustanovitelj in direktor londonske svetovalne družbe Eight Versa. "Velika večina podjetij je potrebovala zakonsko obveznost, da sploh začnejo razmišljati o trajnosti in ukrepati konkretno," pravi.
Evropska predanost zelenim ciljem se vidi tudi v finančnih poročilih podjetij. Čeprav podjetja iz indeksa Stoxx Europe 600 danes nekoliko redkeje uporabljajo pojme, kot so "trajnost", "ESG" in "podnebne spremembe" kot pred dvema ali tremi leti, je ta padec daleč manjši v primerjavi s podjetji iz ameriškega indeksa S&P 500.
Evropska podjetja so bolj osredotočena na podnebje od ameriških konkurentov | Bloomberg
Pozornost do podnebnih vprašanj upada v vseh sektorjih | Bloomberg
Vpliv evropske zakonodaje presega poslovni sektor. Druge države se prav tako zgledujejo po EU pravilih, na primer Kalifornija, katere zakonodajalci želijo uskladiti nova pravila o objavi podnebnih tveganj z evropskimi, da bi podjetja, ki poslujejo na obeh trgih, morala izdelati le eno poročilo. Toda tako kot kalifornijski standardi za emisije avtomobilov so tudi ta pravila pod udarom Trumpove administracije, ki trenutno išče načine, kako ukiniti državne in lokalne ESG predpise, za katere meni, da so preveliko breme za podjetja.
Čeprav je še zgodaj, vse več je signalov, da nove obveznosti spreminjajo način, kako podjetja pristopajo k trajnosti - ne več kot k nečemu, ne več kot k dodatku poslovanju, temveč kot k njegovi neločljivi sestavini. Po evropskih pravilih morajo podjetja objavljati podatke o trajnosti v istem poročilu kot finančne rezultate, nekatere pa so šle še korak dlje. Namreč, zadolžile so finančne oddelke za izdelavo poročil o trajnosti, pravi Thieme. S tem analiza emisij ni več omejena na ekipe za trajnost, temveč postaja del vsakdanjega poslovanja.
"To potem vodi do boljšega povezovanja znotraj podjetja," pravi Thieme, saj morajo vsi zaposleni v vseh oddelkih preučiti svoj vpliv na okolje in določiti, kje lahko emisije zmanjšajo.
Primark postavlja standarde, kako bi dodatno izboljšal cilje trajnostnega razvoja | Bloomberg
Seveda pa poročanje samo po sebi še ni konkretno dejanje. Vendar že nekateri drugi EU predpisi imajo neposrednejši vpliv na zmanjšanje emisij. Na primer, pravila, uvedena lani, predvidevajo omejitev emisij metana iz fosilnih goriv, ki se uvažajo na evropski trg.
Zaradi tega so nekatere ameriške naftne in plinske družbe, ki želijo izvažati utekočinjeni zemeljski plin v Evropo, nadaljevale z naložbami v zaznavanje in sanacijo uhajanja na mestih eksploatacije in predelave ter najemajo neodvisne certifikatorje, ki potrjujejo njihove napore, navajajo iz strokovnih združenj. Kljub temu usoda teh pravil ostaja negotova, ker EU razmišlja o njihovem rahljanju, da bi se izognil trgovinskemu sporu.
Celo predpisi, ki še niso stopili v veljavo, že zdaj spreminjajo vedenje podjetij, trdi Sebastian Munden, predsednik britanske organizacije WRAP, ki se ukvarja s težavami odpadkov.
Tako modne blagovne znamke, kot so Primark in River Island uvajajo lastne standarde, da bi njihova oblačila dlje trajala, svoje oblikovalce pa dodatno izobražujejo, da puloverje, majice in kavbojke zasnujejo tako, da omogočajo enostavno ločevanje materialov za reciklažo. Izvršni direktorji teh podjetij navajajo, da jih motivira napovedana EU zakonodaja, ki bi lahko naredila proizvajalce oblačil odgovorne za celoten življenjski cikel izdelka.
"Vse so to popolnoma prostovoljne poteze, vendar je jasno, da se prilagajajo svetu, v katerem EU uvaja razširjeno odgovornost proizvajalcev tekstila," pravi Munden, pri čemer misli na načrte, da se modnim podjetjem zaračunajo pristojbine za odvoz oblačil, ki jih dajo na trg.
"Pametna podjetja razmišljajo vnaprej in si zagotavljajo trajnostno prihodnost."
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...