Kdo vam bo delil elektriko in koliko boste s tem prihranili?

S 1. julijem bo v Sloveniji v praksi zaživela souporaba električne energije, registracija pa bo mogoča že od začetka junija. Gre za nov model, pri katerem lahko lastnik proizvodne naprave iz obnovljivih virov, najpogosteje sončne elektrarne, del presežne energije administrativno prenese na drugega odjemalca kjerkoli v Sloveniji.

Največ zanimanja je za zdaj med lastniki sončnih elektrarn, ki iščejo boljšo uporabo presežkov, najbolj prepričljiva ekonomika pa se kaže pri manjših poslovnih odjemalcih z dnevno porabo, denimo pisarnah, trgovinah, hotelih, kampih ali vrtcih. 

Kaj sploh je souporaba elektrike?

Souporaba pomeni, da oddajnik in prejemnik skleneta dogovor, po katerem se določen delež elektrike, ki jo oddajnik odda v omrežje, obračunsko pripiše prejemniku. Ne gre za fizični prenos elektrike po posebni povezavi, temveč za administrativni prenos med merilnimi mesti.

Pomembno je, da oddajnik in prejemnik nista nujno soseda, lahko sta kjerkoli v Sloveniji. Starši s sončno elektrarno na hiši lahko denimo del presežkov prenesejo otroku v stanovanju v drugem kraju, podjetje z večjo sončno elektrarno pa lahko energijo deli z drugim poslovnim odjemalcem, če je tak dogovor ekonomsko smiseln.

Souporaba deluje v 15-minutnih obračunskih intervalih. To pomeni, da ima prejemnik korist takrat, ko oddajnik v istem 15-minutnem intervalu odda presežno energijo v omrežje, prejemnik pa jo hkrati porabi. "V praksi – če oddajno mesto od 13. ure do 13.15 prejemniku prenese 50 odstotkov energije, oddane v omrežje, prejemnika pa takrat ni doma ali ne porablja energije, bo energija ostala neporabljena," pojasnjujejo tako v Bisol Energiji kot pri dobavitelju SunContract.

Najpomembnejša omejitev je, da souporaba znižuje samo postavko za električno energijo. Omrežnina, prispevki, trošarina in drugi stroški se še vedno obračunajo glede na dejanski odjem iz omrežja. Pri tipičnem gospodinjstvu s porabo okoli štiri tisoč kilovatnih ur na leto je postavka za energijo približno 40 odstotkov računa, preostanek pa omrežnina, prispevki, trošarina, DDV in nadomestila. Zato souporaba računa ne more "prepoloviti", lahko pa zniža njegov energijski del.

Po oceni CENTRA Energy, ki vzpostavljajo sistem za upravljanje souporabe, bi gospodinjstvo, ki bi del elektrike iz souporabe dobivalo po ceni 0,08 evra za kilovatno uro, v primerjavi z redno ceno dobave okoli 0,13 evra za kilovatno uro prihranilo približno:

Za povprečno gospodinjstvo bi to lahko pomenilo približno 40 do 60 evrov letnega prihranka, če bi s souporabo pokrilo okoli 30 odstotkov porabe. Pri hiši s toplotno črpalko ali električnim vozilom bi bil absolutni prihranek večji, po oceni CENTRA Energy okoli 90 do 120 evrov na leto.

Za podjetja je izračun lahko boljši

Pri manjših in srednjih poslovnih odjemalcih je souporaba lahko zanimivejša, ker imajo pogosto večjo porabo in boljši dnevni profil odjema. Sončne elektrarne največ proizvajajo čez dan, kar se bolje ujema z delovnim časom pisarn, trgovin, delavnic, vrtcev ali manjših proizvodnih obratov. "Koristna bi bila tudi za kampe, ki nimajo streh za sončne elektrarne, ali hotele," navaja Blaž Dobravec, ustanovitelj CENTRA Energy. 

Pri poslovnem odjemalcu z letno porabo okoli 80 tisoč kilovatnih ur in dnevnim profilom porabe bi lahko pri 25-odstotni pokritosti iz souporabe letni prihranek znašal približno 860 evrov (10 do 15 odstotkov). Pri manjših poslovnih odjemalcih z dnevno porabo se proizvodnja sončne elektrarne in poraba elektrike lažje časovno ujameta kot pri povprečnem gospodinjstvu, ki velik del energije porabi zjutraj in zvečer.

Komu se souporaba najbolj splača?

Souporaba je najbolj smiselna za dve skupini. Prva so lastniki sončnih elektrarn oziroma drugih proizvodnih naprav iz obnovljivih virov, ki imajo presežke energije in jih želijo bolje izkoristiti. Druga so prejemniki, ki lahko to energijo porabijo v dnevnem času.
V energetskih podjetjih sicer pravijo, da je souporaba najbolj zanimiva za:

• manjše poslovne odjemalce z dnevno porabo,

• gospodinjstva z večjo porabo, na primer s toplotno črpalko ali električnim vozilom,

• družinske primere, kjer ima ena oseba sončno elektrarno, druga pa je nima,

• lastnike sončnih elektrarn, ki za oddane viške pri dobavitelju dobijo nizko odkupno ceno,

• energetske skupnosti oziroma organizirane lokalne povezave.

Manj smiselna je za odjemalce z zelo majhno porabo, denimo pod dva tisoč kilovatnih ur na leto, saj so absolutni prihranki majhni. Ob tem pa, kot pojasnjujejo pri Bisol Energiji, lahko uporabniki, vključeni v sistem letnega net meteringa,  oddajajo energijo v sklopu souporabe, ne morejo pa biti prejemniki.

Na SunContractu k temu dodajajo, da se v tem primeru energija, oddana v souporabo, odšteva od energije, ki jo oddajnik odda v omrežje v posameznem 15-minutnem intervalu. Letni obračun se pri takšnih uporabnikih še vedno izvede, vendar se pri oddani energiji upošteva tudi količina, ki je bila oddana v souporabo. 

Kako določiti ceno?

Cena elektrike v souporabi ni predpisana. Oddajnik in prejemnik se dogovorita sama. Elektriko je mogoče deliti tudi brezplačno ali po simbolični ceni, kar bo najverjetneje pogosto pri sorodnikih in bližnjih. Pri dogovorih med neznanci sogovorniki kot smiselno območje omenjajo ceno približno 0,06 do 0,10 evra za kilovatno uro. Spodnja meja je povezana s tem, koliko bi lastnik sončne elektrarne sicer dobil pri dobavitelju za odkup presežkov, zgornja pa s tem, da mora biti energija za prejemnika še vedno cenejša od običajne dobave.

Pri družinskih dogovorih bo logika pogosto drugačna: tam bo souporaba lahko bolj solidarnostni kot tržni mehanizem. "Za uporabnike je zato pomembno, da pred vključitvijo razumejo svoj profil," opozarjajo pri SunContractu.

Kako najti nekoga za souporabo?

V prvih mesecih bodo dogovori najverjetneje nastajali predvsem v družinskem, prijateljskem ali sosedskem krogu. To potrjujejo tudi odgovori dobaviteljev, ki pričakujejo, da bodo prvi uporabniki predvsem lastniki sončnih elektrarn in njihovi bližnji.

Druga možnost so lokalna povezovanja, denimo prek občin, energetskih pisarn, lokalnih skupnosti ali energetskih skupnosti. Tretja možnost pa so organizatorji souporabe oziroma platforme, ki bodo povezovale lastnike viškov in odjemalce.

CENTRA Energy denimo napoveduje platformo OptiShare, prek katere naj bi uporabnik oddal povpraševanje, platforma pa bi poiskala ustrezni par glede na 15-minutni profil proizvodnje in porabe ter pripravila predlog pogodbe.
Iskanje oddajnika sicer ni v pristojnosti distribucijskega operaterja. Elektro Ljubljana poudarja, da je to stvar trga, zakon pa predvideva možnost organizatorja souporabe, ki lahko pomaga pri organizaciji in povezovanju uporabnikov.

Kakšen je postopek?

Prvi korak je dogovor med oddajnikom in prejemnikom. V njem morata določiti predvsem, kolikšen delež energije, oddane v omrežje, bo oddajnik namenil prejemniku. Ta delež se nato uporablja v 15-minutnih intervalih. Nato se souporaba registrira prek portala Moj elektro oziroma enotne vstopne točke. Registracijo lahko opravi oddajnik, lahko pa jo na podlagi pooblastila opravi tudi organizator souporabe.

Zahtevek morata elektronsko potrditi tako oddajnik kot prejemnik. Pred registracijo elektrooperater preveri osnovne pogoje, denimo, ali ima oddajnik proizvodno napravo iz obnovljivih virov, ali so na merilnih mestih ustrezni števci za 15-minutno merjenje in ali prejemnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Če je zahtevek oddan do 10. dne v mesecu, je po pojasnilih Elektra Ljubljana začetek souporabe mogoč s prvim dnem naslednjega meseca.

Kaj bo vidno na računu?

Souporabo bodo pri obračunu upoštevali dobavitelji električne energije. Prejemniku se bo pri obračunu upoštevala razlika med dejansko izmerjeno porabo in deležem energije, ki mu pripada po pogodbi o souporabi. Oddajniku pa se bo na položnici za električno energijo upoštevala razlika med količino energije, oddane v omrežje, in deležem, ki ga je prenesel v souporabo.

Na računu se bo torej znižala postavka za dobavljeno električno energijo, ne pa omrežnina. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pojasnjuje, da se tudi prispevki iz energetske zakonodaje, med drugim prispevek za organizatorja trga, prispevek za OVE in SPTE ter prispevek za učinkovito rabo energije, obračunavajo na dejansko iz omrežja prevzete količine elektrike, brez upoštevanja souporabe, enako kot omrežnina.

Bo to množičen produkt?

Energetski akterji so pri napovedih previdni. Bisol Energija zaznava začetno zanimanje predvsem pri lastnikih sončnih elektrarn, SunContract pa ocenjuje, da resnega zanimanja za zdaj še ni veliko, čeprav se vprašanja pojavljajo. Elektro Ljubljana trenutnega zanimanja še ne zaznava in pričakuje jasnejšo sliko po 1. juliju. "Širše zanimanje za souporabo bo verjetno odvisno od tega, ali in v kolikšni meri jo bo država z nižjimi postavkami, kot so omrežnina, trošarine in drugi prispevki, prilagajala v prihodnje," dodajajo v Bisol Energiji.

Največ bo odvisno od tega, kako preprosti bodo postopki, kako razumljiva bodo pravila in ali bodo uporabniki videli dovolj jasne koristi. Pri povprečnem gospodinjstvu prihranki ne bodo zelo veliki, zato bo souporaba tam pogosto temeljila na družinski ali solidarnostni logiki. Pri manjših poslovnih odjemalcih in lastnikih večjih presežkov pa so ekonomske koristi lahko precej bolj konkretne.