Je zeleni balon počil? ESG prehaja iz modne muhe v resen test

Leto 2025 se je začelo z občutnim preobratom v retoriki glede globalnih trajnostnih naložb. Donald Trump je ponovno predsednik ZDA in ne skriva več sovražnega odnosa do regulativ, kot je zakon o znižanju inflacije (Inflation Reduction Act), ki je prej spodbudil ogromne naložbe v zeleno energijo.

Ameriški skladi pospešeno zapuščajo podnebne spodbude, pojem ESG pa se vse pogosteje uporablja kot politično orožje kot pa merilo trajnosti. Ali je to konec trajnostnega vlaganja ali samo evolucija?

Odgovore smo poiskali pri Karli Alfier, strokovnjakinji za ESG in ustanoviteljici Alfier Consultinga, ki strankam vsakodnevno nudi svetovanje tako glede regulatornih zahtev kot dejanske transformacije poslovanja.

Kdo se boji ESG-ja?

Po mnenju Karle Alfier politična klima v ZDA, s poudarkom na republikanski politiki, ki vse vidike trajnosti postavlja na stranski tir, vsekakor vpliva na globalni diskurz. To je opazno tudi pri paketu Omnibus, ki predlaga znatno rahljanje ukrepov, predpisanih z veljavno regulativo o trajnostnih financah, predvsem povezanih s poročanjem.

Čeprav je ta predlog v veliki meri posledica Draghijevega poročila o evropski konkurenčnosti iz septembra 2024, so razprave in stališča v prid tem spremembam dodatno spodbujena z globalnimi gibanji.

"ESG kot pojem izgublja svoj pomen ker se povezuje z napačnimi koncepti. ESG ni sinonim za trajnost, temveč metrika, ki se v dobri meri različno zaznava in razlaga, kar je privedlo do pravne in tržne negotovosti, na koncu pa tudi do odpora, ker ustvarja vtis, da nalaga veliko količino birokracije," poudarja Alfier.

Alfier prav tako poudarja, da poročanje o nefinančnem delu poslovanja ni veliko bolj kompleksno od finančnega, vendar je razlika v zmogljivostih. Medtem ko se s finančnim delom v podjetjih ukvarja več ljudi, je poročanje o trajnosti pogosto omejeno na eno ali dve osebi, včasih niti toliko.

"Ko vzamemo v obzir kontekst in širino obravnavanih področij, postane jasno, zakaj je celotna izvedba tako kompleksna in stroškovno zahtevna," razlaga Alfier.

V idealnih pogojih bi ESG moral predstavljati metriko, s katero se merijo dosežki na področju trajnostnega razvoja, toda danes se, opozarja, vse pogosteje enači s pojmi kot so woke kultura, DEI ali celo "podnebni fašizem", kar preusmerja pozornost od osrednje problematike - omejenosti virov.

"V ZDA republikanske, še posebej Trumpove politike, povzročajo šok in splošno zgražanje,ker se oddaljujejo od celotnega koncepta trajnosti.  Ali bo to vplivalo na globalni zagon? Mislim, da bodo to izkoristili Trumpovi somišljeniki, vendar dvomim, da bo to znatno upočasnilo naložbe v obnovljive vire, električna vozila, podnebne rešitve in podobno, saj so vanje že vložena ogromna sredstva, potreba in povpraševanje po njih pa sta prepoznana," meni ESG strokovnjakinja.

Zgodil se je, pravi, tudi preobrat v retoriki. Namesto izraza "ESG" se vse pogosteje uporablja "trajnostno" ali drugi konkretni pojmi, naložbe pa se osredotočajo na doseganje rezultatov, kot v primeru SDG-focused biodiversity bond sklada, ki ga je lansiral Goldman Sachs.

Po drugi strani je največji britanski pokojninski sklad predal svojih več kot 35 milijard dolarjev v upravljanje finančnima družbama Amundi in Invesco, prav zaradi njune večje usklajenosti z ESG načeli v primerjavi s prejšnjim upravljalcem, State Street-om.

Tihi ESG, isti cilji

Ko gre za sklade, kot sta Parnassus in Engine No. 1, ki omiljujeta svoje izjave o ESG kriterijih ali spreminjata svoj trajnostni koncept, Alfier poziva k previdnosti.

"Engine ne bi izpostavljala kot pravi primer, ker so imeli enkraten primer podnebnega aktivizma z Exxonom."

Vendar opozarja, da mehčanje ESG retorike vseeno vidi pri velikih igralcih, kot sta BlackRock in Vanguard, ki zapuščata različne podnebne iniciative. Čeprav je to razumljivo v ameriškem kontekstu, demokratske zvezne države še naprej umeščajo trajnostne politike v pravne okvire.

"Definitivno gre tudi za spremembe v diskurzu. CFA je nedavno iz svojega programa certificiranja izbrisal pojem ESG in ga nadomestil s 'Sustainable investing certificate'. Prav tako je BlackRock odstranil oznako trajnosti z dela skladov, prav zaradi smernic ESMA, ki jasno določajo, kdaj se takšni pojmi smejo uporabljati," poudarja.

Vendar Alfier upa, da bo ta preobrat prinesel zmanjšanje greenwashinga, ki je še vedno pogosta praksa, vendar redko nosi zakonske posledice.

"Upam, da bo preobrat šel v smeri od ESG proklamiranja k trajnostnemu financiranju in projektom, ki so resnično trajnostni," je dejala Alfier, ki je o temi greenwashinga govorila tudi na nedavno organiziranem tretjem izdanju Haiku dialogov.

Depositphotos

EU išče ravnotežje med birokracijo in zaupanjem

Čeprav Evropska unija javno še vedno stoji za Zelenim dogovorom in EU taksonomijo, se dogajajo pomembni pretresi v regulativnem okviru. Alfier poudarja, da napovedane spremembe, kot sta paket Omnibus in spremembe Taksonomije, v podjetjih ustvarjajo pravno in operativno negotovost.

"Podjetja so že vložila znatna sredstva v usklajevanje z obstoječo regulativo, zdaj pa so v nekakšnem limbu, ker ne vedo, kaj naj storijo, dokler ne bodo sprejeta nova pravila. Obstoječemu okviru ni bila dana priložnost, da bi pokazal učinke skozi nekaj let izvajanja," meni.

Napovedane so tudi spremembe EU taksonomije. Čeprav bi poenostavitev lahko pomagala, napovedano zožanje kroga zavezancev, ko so dolžni poročati po mnenju Alfier izkrivlja sam koncept taksonomije.

"Imam občutek, da bo vseeno veliko število podjetij nadaljevalo z izvajanjem, saj so taksonomski kazalniki, t.i. 'zeleni' prihodki in capex, nekaj, kar bodo še naprej želeli poudarjati, zlasti v pogovorih z bankami in institucionalnimi vlagatelji."

Umik ameriških skladov iz okvira ESG ne pomeni, da bo pritok kapitala v evropske projekte presahnil.

"Zaenkrat so še vedno na voljo sredstva iz EU, tu so še vedno EBRD, EIF, IFC in drugi pomembni vlagatelji, ki so trajnostnost kot temo poudarjali, ko ta še ni bila v ospredju kot danes," pravi lastnica svetovalnega podjetja.

Nekateri sektorji v Evropi, kot so obnovljivi viri energije, so že uveljavljeni kot "default " trajnostna naložba. Vendar Alfier opaža tudi rast zanimanja v živilskih in kmetijskih sektorjih, kjer trajnostnost zahteva velik trud in naložbe.

"Kot skupni imenovalec vsem, a hkrati ločen sektor, prihajajo inovacije, zlasti v smislu blaženja podnebnih sprememb in povečevanja biotske raznovrstnosti."

Depositphotos

Kaj naprej?

Na Hrvaškem in v regiji so opazni premiki. Vlagatelji in finančne institucije vse resneje upoštevajo trajnostnost, pod vplivom evropskih regulatorjev in matičnih bank.

"Velike banke večinoma sledijo strategijam svojih evropskih matičnih bank, ki spodbujajo trajnostne naložbe, obstaja pa tudi očiten interes za vlaganje v dolžniške instrumente, povezane s trajnostnostjo. Še nismo imeli izdaje prave zelene obveznice, vendar je tudi tu potencial."

Doslej so bile izdane tri SLB obveznice (Mplus, ZGH, JGL), Hkrati sta bila v pripravi še vsaj dva projekta. Vlagatelji so večinoma lokalni in institucionalni, kot je EBRD, Alfier pa ne vidi večjega tveganja, povezanega s spremembo globalnega razpoloženja do ESG.

"Glede na trenutno zanimanje menim, da obstaja potencial tudi za pravo zeleno (ali modro) obveznico, ki bi bila usmerjena v konkretni zeleni projekt."

Za konec Alfier navaja, da ne gre za konec trajnostnega vlaganja, temveč za nujno evolucijo.

"V Evropi gre za preobrat v retoriki - poudarja se spodbujanje konkurenčnosti, vendar se še naprej vlaga v trajnostne projekte. ESG hype je trajal precej dolgo in zdaj se potencialno bliža koncu. Ostali bodo tisti s konkretnimi rešitvami, v katere se splača vlagati," zaključuje Alfier.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar