Ena od trenutno največjih investicij v slovenski agroživilski industriji je tik pred začetkom gradnje. Čeprav je ob našem januarskem obisku približno 22 hektarsko zemljišče med Žitkovci in Dobrovnikom, nedaleč stran od rastlinjakov Lušta in Ocean Orchid, pokrival sneg, bo verjetno že konec leta tam stala trajnostno naravnana pridelovalna cona Green Gardens Dobrovnik. "Smo v zadnjem sprintu pred ciljem," je o pripravi projekta povedal Matej Bandelj, direktor podjetja Green Gardens Dobrovnik in dodal, da se dela lahko začnejo že v mesecu ali dveh. Sama gradnja, preden steče pridelava, bo trajala okoli enega leta. "Če bo vse po sreči, bomo že v naslednji zimski sezoni konstruktivni deležnik pri zalaganju trgovin," je pojasnil. V prvi in drugi fazi bodo pridelovali t.i. baby leaf solato, v tretji in četrti se bodo prilagodili potrebam trga.
Na območju velikosti 30 nogometnih igrišč bo podjetje Green Gardens Dobrovnik, ki je preko poslovnih subjektov v lasti Gregorja Počivavška, Mateja in Boštjana Bandlja, v štirih razvojnih fazah (po zadnjih ocenah) vložilo skupno 100 milijonov evrov za največje rastlinjake za pridelavo solate v Sloveniji in na tem območju srednje Evrope. Del naložbe, ki bo v prvi in drugi fazi na trg prinesla 10 ton solate oz. 125 tisoč porcijskih paketov dnevno, bo iz lastnih sredstev, del bodo zagotovile banke, je pojasnil Bandelj. Samooskrbo s solato bodo dvignili na 100 odstotkov, v poletnih mesecih, bi lahko tudi izvažali, poslovne priložnosti vidijo tudi v hotelirski dejavnosti pri nas in na Hrvaškem. Matej Bandelj se preko solastništva v butični restavraciji Milka tudi sam ukvarja s to dejavnostjo.
Z Matejem Bandljem, ki o kmetijskih politikah Evrope in Slovenije pravi, da bi morali začeti gledati na vsak vloženi evro, smo se pogovarjali v oddaji Green Vision z naslovom Kmetijstvo kot posel: inovacije, investicije in prehranska varnost. Obiskali smo tudi ekološko kmetijo Paldauf, ki dobičke ustvarja s predelavo, evropskega najbolj inovativnega mladega kmeta leta Aleša Čadeža, ki z dodelavo japonskih tehnologij, povsem spreminja evropski koncept obdelovanja zemlje, o prehranski varnosti in ekološkem kmetijstvu smo govorili s Petrom Polaničem iz Panvite.
Ključne so njihove naložbe v energetiko. "S tem modelom se umikamo od občutljivosti na strošek energije na trgu," je dodal sogovornik in poudaril, da se ne moremo pogovarjati o samooskrbi brez združevanja strategij: "Če se pogovarjamo o samooskrbi, hkrati pa ne govorimo o tem, da ima Evropa težave s plinom, je to narobe."
Samo za energetske rešitve bodo v Dobrovniku namenili 15 milijonov evrov. Za primerjavo Bandelj pojasni, da plinski kotli stanejo milijon evrov ali dva. "Zadali smo si združiti najbolj preverjene in uspešne sisteme intenzivne pridelave v rastlinjakih z obnovljivimi viri energije," pravi sogovornik in dodaja, da je prav to združevanje različnih tehnologij ključna inovacija projekta. Kako hitro se bo njihova investicija povrnila, ni povedal, saj gre za poslovno skrivnost.
Strateška raba geotermalne energije
Pridelava bo avtomatizirana, digitalizirana, brezogljična in brez pesticidov. V prvi in drugi fazi, ki bosta vredni 60 milijonov evrov, bodo postavili steklenjake, zbiralnik deževnice s sončno elektrarno, baterijske hranilnike, skladiščne in tehnične prostore, enoto za lovljenje ogljikovega dioksida, toplotne črpalke in kogeneracijo na lesno biomaso. V drugi fazi bodo dodali geotermijo, v tretji in četrti fazi bi dodali še en zalogovnik deževnice, šotor za hranjenje ogljikovega dioksida, ki ga bodo prečiščevali iz kogeneracije, nato pa vpihovali v rastlinjak, kar bo omogočalo nemotene in hitrejše pogoje za fotosintezo.
Green Gardens Dobrovnik
Poglej Galerijo
Green Gardens Dobrovnik
Poglej Galerijo
Green Gardens Dobrovnik
Poglej Galerijo
Green Gardens Dobrovnik
Poglej Galerijo
Green Gardens Dobrovnik
Poglej Galerijo
Pri geotermalni energiji so trenutno tudi v pogovorih z občino za dobavljanje odvečne energije javnim zavodom. O tem, ali bi šlo za javno-zasebno partnerstvo ali drugačen dogovor, se še dogovarjajo. Z vprašanjem nizke samooskrbe, odpornosti in varnosti so se po besedah Bandlja začeli ukvarjati pred petimi leti. "S tem se začel ukvarjati z inženirskega stališča, ker mi ni bilo jasno, kako smo lahko v Sloveniji tako slabo samooskrbi pri nekaterih kulturah, ki omogočajo intenzivno pridelavo v rastlinjakih, ob takšni dostopnosti do geotermalne energije na območju, ki ima visoko osončenost," je povedal.
Podobne pridelovalne obrate že poznajo v ZDA. Projekt v Dobrovniku bo sooblikoval Pieter Slaman, ki je tudi izpopolnil tovrstno proizvodnjo t.i. baby leaf solate v ZDA. Ker je pridelava solate na tak način povsem avtomatizirana in digitalizirana, bodo s prvo fazo zaposlili 40 oseb, pretežno tehnologov. Po besedah Bandlja bodo za nemoteno pridelavo skozi vse leto skrbeli s 15-minutnimi intervali uravnavanja toplote, vlage, ravni ogljikovega dioksida.
Vodenje in postavljanje tovrstnih rastlinjakov je kompleksno, zato je Green Gardens Dobrovnik sklenil podjetje z belgijskim podjetjem Green Production Systems, ki razvijajo sisteme premičnih gred za rastlinjake ter nizozemskim podjetjem Van der Hoeven, znanim proizvajalcev tovrstnih rastlinjakov.
.webp){kind=icon}
