Po rekordu občutna pocenitev kakava. Bodo cenejše tudi čokolade v trgovinah?

Po lanskem rekordnem skoku cen kakava, ko so visoke cene nekatere čokoladnice vodile proti bankrotu, nekateri slovenski trgovci pa so zapirali butike (govorili smo tudi o čokoflaciji), je letošnja slika zrcalno nasprotna. Cene surovine, ki se uporablja za v svetu priljubljeno čokolado, letos drsijo proti rekordnemu padcu. Kaj to pomeni za potrošnike, zakaj prihaja do pocenitev kakava in kakšni so obeti za leto 2026?

Negotove vremenske razmere

Lani je kakav dosegel rekord pri skoraj 13 tisoč dolarjih na tono. Razlog za rekordne cene na borzi je izviral predvsem iz okoljskih dejavnikov, saj sta bolezen in ekstremno vreme prizadela pridelek v glavnih proizvajalkah kakava, Slonokoščeni obali in Gani. Ti dve zahodnoafriški državi skupaj zagotavljata približno 60 odstotkov svetovne oskrbe s kakavom.

Vremenski fenomen El Niño je Gani in Slonokoščeni obali v zadnjih letih sprva prinesel neobičajno močno deževje, ki mu je sledilo suho in vroče vreme. Skupaj z boleznimi pridelkov je to v prejšnji sezoni povzročilo 11-odstotno zmanjšanje glavnega pridelka kakava, kar je lani pomenilo že četrto zaporedno leto, ko je bilo porabljenega več kakava, kot je bilo proizvedenega.

Vremenske razmere in napovedi za letino so se letos izboljšale, kar se je izrazilo tudi v nižjih cenah kakava na borzi, a hkrati tudi oslabilo povpraševanje. Cena kakava je trenutno približno 50 odstotkov nižja kot lani, kar pomeni najostrejši letni padec po daljnem letu 1960, navaja Bloomberg.

Cyril Marcilhacy/Bloomberg

 

Trenutno dogajanje na trgu

Trenutno se terminske pogodbe za kakav gibljejo pri 5.800 dolarjev za tono, kar je rahlo povišanje od letošnjega dna v novembru, cenijo pa jih pričakovanja manjšega globalnega presežka kakava in tudi špekulativni nakupi na borzi. Te pospešuje predvsem vključitev kakava v Bloomberg Commodity Index (BCOM) v letu 2026.

"Na trgu kakava je v letu 2024 prišlo do močnega ponudbenega šoka. Cene so bile od povprečja predhodnih let višje za nekaj sto odstotkov. Glavni razlog so bile tudi slabe vremenske razmere v državah proizvajalkah. Slabim vremenskim razmeram pa so se pridružile še bolezni in škodljivci," pojasnjuje Matej Gosar iz NLB Skladov.

"Cena kakava je v zadnjih letih doživela izjemno nihanje," cenovna gibanja surovine opiše upravitelj portfelja pri Sava Infond Tomaž Arih. "Dolga leta je bila relativno stabilna, okoli 3.000 dolarjev na tono, nato pa je od leta 2023 zaradi slabih letin, vremenskih ekstremov in strukturnih težav v Zahodni Afriki močno poskočila ter konec leta 2024 dosegla rekordnih približno 13.000 dolarjev na tono. Takšen skok je močno zvišal stroške proizvajalcev čokolade."

Arih pove, da je nato letos sledil cenovni preobrat. ''Cena kakava je od začetka leta padla za okoli 45 odstotkov. Razlogi so predvsem v izboljšanih obetih glede pridelka, delni stabilizaciji razmer v glavnih pridelovalnih državah (Gana in Slonokoščena obala) ter upadu povpraševanja industrije, saj so visoke cene v preteklosti zmanjšale predelavo kakava in potrošnjo. Poleg tega so se s trga umaknili tudi nekateri špekulativni vlagatelji, kar je dodatno pritiskalo na cene.

Profesor agrarne ekonomike Aleš Kuhar je za RTV Slovenija izpostavil, da gre pri kakavu za surovino, ki ima izjemno visoko elastičnost ponudbe in povpraševanja. Na ceno kakava "vplivajo oskrbne verige, to so surovine, ki kotirajo na borzah, nervoznost trgov je ena od ključnih značilnosti," je našteval in dodal, da je "težko karkoli pametnega povedati, ker smo zunaj dometa racionalnih ali pa raziskovalnih okvirov".

Gosar izpostavi, da so se razmere v letu 2025 stabilizirale, zato lahko ob odsotnosti novih vremenskih težav pričakujemo nadaljevanje umirjanja cen. "K zniževanju cen dodatno prispeva tudi nižje povpraševanje, do katerega je prišlo zaradi sprememb navad in postopkov predelave kot posledica visokih cen v letu 2024," še pove.

Pri pridelkih, kot je kakav, ki so močno občutljivi za vremenske spremembe, je visoka nihajnost cene stalnica, pove ekonomistka Katja Zajc Kejžar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. "Čokolada je relativno cenovno dostopna razvada, kar pomeni, da je upad povpraševanja občutno manjši od povišanja cen."

Kakšne so napovedi za 2026?

Cene kakava še vedno precej nihajo. Čeprav so novembra terminske pogodbe za kakav upadle pod pet tisoč dolarjev na tono, se trenutno gibljejo okrog šest tisoč dolarjev. Trgi namreč upoštevajo, da so pričakovanja o velikem presežku ponudbe v trenutni sezoni manj verjetna, poroča Bloomberg. Analitiki Rabobanke in Citigroupa so v zadnjih tednih svoje napovedi o presežku ponudbe v 2026 zmanjšali.

Nihajnost cen bo ostala, saj dobava iz Zahodne Afrike ostaja negotova. Pridelovalci iz te regije se prav tako soočajo s finančnimi težavami, pomanjkljivim dostopom do potrebnih gnojil, boleznimi in morebitnimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.

Izvršni direktor ene največjih čokoladnih družb na svetu Barry Callebaut, Peter Feld, je pred tedni izpostavil, da se ključni strukturni problemi pridelave kakava kljub padcu cen in izboljšanih napovedi letine niso odpravili. Pridelava kakava v Zahodni Afriki ima trajno investicijsko vrzel, čokolada pa je bila predolgo cenovno prenizko ovrednotena, je povedal.

"Za leto 2026 analitiki večinoma pričakujejo bolj umirjene cene kot v rekordnem letu 2024, vendar trg ostaja občutljiv za vremenska in politična tveganja, zato večja nihanja tudi v prihodnje niso izključena," pojasnjuje analitik Arih. Zahodna Afrika je namreč politično izredno nestabilna regija, v zadnjem času pa jo je zadel val različnih državnih udarov.

Cene naj bi se v letu 2026 znižale za šest odstotkov, v letu 2027 pa za dodatnih sedem odstotkov, saj se ponudba še naprej izboljšuje. Napovedi ostajajo občutljive za vremenska tveganja, zlasti na razvoj pojava La Niña, ki bi lahko povečal proizvodnjo v Zahodni Afriki za več, kot se trenutno predvideva, je v poročilu zapisala Svetovna banka.

"Problemi z oskrbo v Zahodni Afriki nikakor niso rešeni, in čeprav Latinska Amerika povečuje proizvodnjo kakava, to ni dovolj, da bi zapolnila vrzel. Če bo povpraševanje ostalo nespremenjeno, bi se cene kakava v naslednjih nekaj letih lahko zvišale," je v poročilu zapisal agroekonomist Elio Murillo. Za leto 2026 pričakuje, da se bodo cene kakava gibale med 6.800 in 7.200 dolarji na tono.

Dodatno tveganje predstavljajo tudi valutna gibanja. Kakav se trži v ameriških dolarjih, zato močan dolar običajno izvaja pritisk na cene kakava. Poleg tega lahko spremembe v politiki vlad, zlasti v državah proizvajalkah, kot so novi davki, nadzor cen ali izvozna pravila, hitro vplivajo na trg.

Cyril Marcilhacy/Bloomberg

 

Se bodo nizke cene na borzi odrazile tudi na trgovinskih policah?

Kljub rekordnemu upadu cen kakava to še ne pomeni, da se bodo čokolade in sladkarije v trgovinah kmalu pocenile, je poročal Bloomberg. Terminske pogodbe na kakav so se lani namreč skoraj potrojile, proizvajalci pa so podražitve prenesli na kupce.

Prav zato kljub pocenitvi terminskih pogodb še ni prišlo do pocenitev v prodaji na drobno. Proizvajalci namreč še vedno porabljajo zaloge kakava, ki so jih kupili na vrhuncu rasti cen. Zato poznavalci pričakujejo, da bi se morebitno znižanje cen v maloprodaji lahko začelo šele v drugi polovici prihodnjega leta – in še to ni zagotovljeno. Posledično bodo gospodinjstva, ki jih že bremenijo dražja živila, še vedno presojala, ali je čokolada cenovno dosegljiv priboljšek.

Arih iz Sava Infond pove, da če bi se čokolada pocenila tako hitro, kot je padla cena kakava, bi bile police že prazne. "V praksi se učinki nižjih cen surovine v maloprodaji praviloma pokažejo z zamikom, saj znižanje cen kakava sicer postopoma odpira prostor za popuste, tudi pri uveljavljenih blagovnih znamkah."

"Ob tem velja poudariti, da kakav, čeprav ključna vhodna surovina, sam po sebi ne določa končne cene čokolade, saj proizvajalce še naprej obremenjujejo visoki stroški transporta, dela in drugih proizvodnih dejavnikov," sklene Arih.

Nekateri največji proizvajalci čokolade se izogibajo napovedovanju kakršnihkoli sprememb pri cenah, pri čemer navajajo nestabilnost na trgu kakava. Nestle je dejal, da so nedavne spremembe cen sicer spodbudne, vendar je še prezgodaj, da bi govorili o konkretnih spremembah, Hershey pa pričakuje, da se bo "globlje v letu 2026 začela deflacija".

Rast cen čokoladnih izdelkov se umirja tudi v Sloveniji. Kljub temu je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) novembra ostala visoka, in sicer 6,1-odstotna - letna stopnja inflacije je v novembru znašala 2,3 odstotka.