Cene kmetijskih surovin po svetu upadajo. Zakaj hrana ni cenejša?

V turbulentnem letu, polnem konfliktov in pretresov, ko je svetovno gospodarstvo doživljalo vzpone ter padce in je bilo napovedovanje skoraj nemogoče, so cene kmetijskih pridelkov precej upadle. Znižale pa se niso le globalne cene kmetijskih surovin, ampak tudi cene energentov, ki so na večletnem dnu. Samo cena nafte denimo od začetka beleži 20-odstotni upad.

Globalne cene kmetijskih surovin so upadle kljub novemu carinskemu okolju, poglabljanju podnebnih sprememb in geopolitičnih trenj, česar pa povprečni kupec ob obisku trgovine ni občutil. Zakaj torej cene kmetijskih surovin upadajo in za koliko ter zakaj se to ne kaže ob obisku trgovin?

Globalni indeks cen hrane beleži že tretji zaporedni mesečni upad

Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) vsak mesec objavi indeks cen hrane (FFPI), ki meri mesečne spremembe mednarodnih cen košarice živilskih izdelkov. Sestavljen je iz povprečja petih indeksov cen blagovnih skupin, ponderiranih s povprečnimi izvoznimi deleži vsake od skupin v obdobju 2014–2016.

Globalne cene hrane v košarici organizacije so novembra znova zdrsnile, kar pomeni tretji zaporedni mesečni upad. FFPI je v povprečju dosegel 125,1 točke, kar je 1,2 odstotka manj kot oktobra, ko je po revidiranih podatkih znašal 126,6. Na letni ravni je bil indeks 2,1 odstotka nižje, od vrha iz marca 2022 pa ostaja skoraj 22 odstotkov pod najvišjimi vrednostmi.

Kaj se je cenilo? Upadle so cene mlečnih izdelkov, mesa, sladkorja in rastlinskega olja, kar je pretehtalo podražitev žitaric. V praksi to pomeni, da so se osnovne prehranske kategorije, ki so v zadnjih letih najbolj nihale, novembra gibale večinoma navzdol, medtem ko se je trg žita premaknil v nasprotno smer.

Žito se draži, olje se ceni, kako je s koruzo?

Pri žitaricah je indeks zrasel na 105,5 točke, kar je 1,8 odstotka več kot mesec prej, vendar še vedno 5,3 odstotka pod medletno ravnjo. Pšenica se je podražila za 2,5 odstotka kljub razmeroma ugodnim obetom ponudbe in poročilom o dobrih žetvah v Argentini in Avstraliji. Cene so podprli pričakovanja morebitnega kitajskega zanimanja za dobave iz ZDA, zaskrbljenost zaradi nadaljevanja spopadov v črnomorski regiji ter napovedi o manjših žetvah v Rusiji.

Dražje so bile tudi druge poljščine. Mednarodne cene koruze so se okrepile ob stabilnem povpraševanju po brazilski ponudbi in poročilih, da deževje otežuje terenska dela v Argentini in Braziliji. Zvišale so se cene ječmena in sirka, pri čemer so na razpoloženje na trgu vplivale tudi višje cene soje. V nasprotju s tem se je indeks cen riža znižal za 1,5 odstotka.

Cena koruze je v začetku meseca na Kitajskem dosegla najvišjo raven v več kot dveh mesecih, saj so kupci po močnem deževju pohiteli, da bi si zagotovili zaloge dobre kakovosti. Koruza je namreč ena od treh najpomembnejših poljščin na Kitajskem, vendar kljub napovedim centralne vlade o rekordni letini obstaja zaskrbljenost glede vpliva nedavnih ekstremnih vremenskih razmer.

Proizvodnja koruze v ZDA in Evropi medtem ostaja stabilna. Po poletnih napovedih naj bi se svetovna proizvodnja grobozrnatih pridelkov v obdobju med letoma 2025 in 2026 rahlo povečala, in sicer na 1,55 milijarde ton, k čemur bo največ prispevala okrepljena pridelava v Indiji.

pixsell

 

Bloomberg je konec marca poročal, da ameriški kmetje povečujejo obseg sajenja koruze na najvišjo raven v zadnjih petih letih, saj zaradi grozeče trgovinske vojne ta poljščina v ZDA velja za razmeroma varno naložbo, in to kljub nevarnosti, da bo povpraševanje po njej zaradi carin močno upadlo.

Nestabilen je bil tudi trg soje, ki ga v približno 40 odstotkih nadzorujejo ZDA. Soja se je ujela v zdaj že umirjeno trgovinsko vojno med Pekingom in ZDA, pri čemer se je Kitajska – največji kupec soje na svetu – sprva odpovedala nakupom in nato v manjši meri vnovič začela kupovati ameriško sojo.

Rastlinsko olje se je pocenilo na petmesečno dno. Indeks je novembra upadel na 165,0 točke, kar je 2,6 odstotka manj kot oktobra, pri čemer so nižje cene palmovega, repičnega in sončničnega olja več kot izničile rahlo rast pri sojinem olju. Palmovo olje se je pocenilo predvsem zaradi večje proizvodnje v Maleziji, repično je popustilo po večmesečnem vzponu ob izboljšanih globalnih obetih pridelave, sončnično pa ob sezonsko večjih dobavah iz črnomorske regije.

Nekatero meso cenejše, medletno ostaja precej dražje

Podindeks za meso je zdrsnil na 124,6 točke, kar je 0,8 odstotka manj kot mesec prej, vendar ostaja 4,9 odstotka nad lansko ravnjo. Cene svinjine in perutnine so še vedno popuščale, medtem ko so cene govedine večinoma obstale, ovčetina pa se je podražila. Perutnina je bila pod pritiskom zaradi nižjih izvoznih vrednosti iz Brazilije ob obilni ponudbi in ostrejši konkurenci, k padcu pa so prispevala tudi prizadevanja izvoznic, da si po odpravi trgovinskih omejitev zaradi visoko patogene aviarne influence povrnejo tržne deleže. Svinjina se je pocenila predvsem v EU ob velikih zalogah in šibkejšem povpraševanju, zlasti iz Kitajske, po uvedbi carin v začetku septembra.

V prejšnjem tednu je Peking določil končne uvozne carine za svinjino iz Evropske unije. Te so na precej nižjih ravneh, kot so bile prvotno napovedane v septembru. Peking bo uvedel protidampinške dajatve v višini od 4,9 do 19,8 odstotka za meso iz ene največjih svetovnih dobavnih regij, je v torek v izjavi na svoji spletni strani sporočilo ministrstvo za trgovino. Predhodne dajatve, določene septembra, so znašale kar 62,4 odstotka.

Po drugi strani pa naraščajo cene govedine in teletine. V ZDA so denimo 15 odstotkov višje kot pred letom dni, olajšanja pa po ocenah strokovnjakov še ni na vidiku. "Goveda preprosto nimamo dovolj, povečanje črede pa traja dolgo," je za Nexstar povedal kmetijski ekonomist Derrell Peel z univerze Oklahoma State. Ameriške črede so denimo na najnižji ravni v zadnjih 70 letih, povpraševanje pa ostaja močno.

ZDA pa niso edine, kjer se draži govedo. Jeseni smo poročali, da so se odkupne cene bikov v zadnjem letu podražile za skoraj polovico. Razlogi za podražitev izvirajo tudi iz naraščajočih stroškov hrane.

Mlečni izdelki s petim zaporednim mesečnim cenovnim upadom

Cene mlečnih izdelkov so upadle peti mesec zapored. Indeks je v povprečju znašal 137,5 točke, kar je 3,1 odstotka manj kot oktobra in 1,7 odstotka manj kot leto prej. K nižjim cenam so prispevali večja proizvodnja mleka in obilnejše izvozne zaloge v ključnih regijah, podprte z velikimi zalogami masla in posnetega mleka v prahu v EU ter sezonsko večjo proizvodnjo na Novi Zelandiji. V tej so kmetje od maja do septembra postavili nove mesečne rekorde, oktober pa je bil tretji najvišji vrh v zgodovini, navaja poročilo.

Rabobankova višja analitičarka za kmetijstvo Emma Higgins je v nedavnem poročilu zapisala, da preveč mleka za trg v kombinaciji z močno rastjo vsebnosti mlečnih snovi povzroča izrazit zdrs cen surovin, pri čemer je obseg proizvodnje označila za osupljiv.

Najbolj sta se pocenila maslo in polnomastno mleko v prahu, sir pa najmanj, saj je povpraševanje v delih Azije in Bližnjega vzhoda delno omejevalo padec. Samo maslo je približno 24 odstotkov pod letošnjim vrhom, medtem ko sta polnomastno mleko v prahu in sir v tem četrtletju zdrsnila za okoli sedem odstotkov, navaja Rabobank v poročilu Global Dairy Quarterly. To je oster preobrat v primerjavi z razmerami pred nekaj meseci, ko so cene masla v večini sveta vztrajale blizu rekordov in dodatno pritiskale na proračune kupcev.

Depositphotos

 

Najbolj se ceni sladkor

Najostrejši upad je zabeležil sladkor, ki je cenejši kot pred desetletjem. Indeks je novembra zdrsnil na 88,6 točke, kar je 5,9 odstotka manj kot oktobra in skoraj 30 odstotkov manj kot leto prej, ter dosegel najnižjo raven od decembra 2020. Trg še vedno obremenjuje pričakovanje obilne globalne ponudbe: proizvodnja v ključnih brazilskih regijah ostaja močna kljub sezonskemu upočasnjevanju, dobri začetek indijske letine 2025/26 in ugodni obeti na Tajskem pa dodatno krepijo predstavo o presežni ponudbi in pritiskajo cene navzdol.

Oktobrski padec opozarja, da so cene terminskih pogodb pod strukturnim pritiskom, je v poročilu zapisal Rafael Crestana, višji svetovalec za upravljanje tveganj pri StoneX Group. Crestana je opozoril na pričakovani presežek v višini 2,8 milijona ton v sezoni 2025/2026.

Presežek je posledica povečane proizvodnje etanola iz koruze, ki konkurira sladkornemu trsu, in morebitne vrnitve indijskega izvoza sladkorja v tem letu, poroča Bloomberg. Indijski izvoz sladkorja lahko presega trenutno oceno StoneX v višini 1,5 milijona ton, je dejal Crestana. Mlinarji v državi so pred kratkim prosili vlado za dovoljenje za izvoz dveh milijonov ton sladkorja v sezoni 2025/2026.

Krompir z največjim znižanjem cen med izbranimi surovinami

Med izbranimi surovinami v zgornjem grafu so najbolj upadle cene krompirja, in sicer za približno 77 odstotkov na letni ravni. Svetovna panoga krompirja se prilagaja novim razmeram: ponekod se odpirajo trgi in širijo nasadi, drugje pa prihaja do močnih cenovnih popravkov, zlasti v Evropi, je poročal Potato News Today.

Ena največjih pridelovalk krompirja na svetu, Mehika, širi izvoz na nenasiten ameriški trg, pri čemer so se po polnem odprtju trga leta 2022 pošiljke rdečekožnih sort russet podvojile, načrtuje pa se širitev tudi na rumene in vijoličaste sorte.

Francija je medtem leta 2025 povečala površine na več kot 197 tisoč hektarjev (povečanje za deset odstotkov) zaradi večjega povpraševanja evropske predelovalne industrije in ostaja vodilna svetovna izvoznica. V Združenem kraljestvu pa se nadaljuje razvoj izdelkov z dodano vrednostjo.

V EU so cene v severozahodni Evropi močno upadle (približno s 327 dolarjev na tono februarja 2025 na okoli 55 dolarjev na tono) ob večjih setvah (za pet odstotkov) in ostrejši konkurenci izvoza iz Kitajske in Indije. Medtem je na potrošniški strani prodaja zamrznjenega pomfrita od leta 2024 nekoliko upadla.

Cyril Marcilhacy/Bloomberg

 

Cene kakava in kave upadajo

Po lanskem zgodovinskem skoku cene kakava zdaj drsijo proti rekordnemu letnemu padcu, vendar to še ne pomeni, da se bodo čokolade in sladkarije v trgovinah kmalu pocenile, je poročal Bloomberg. Terminske pogodbe na kakav so se lani namreč skoraj potrojile, proizvajalci pa so podražitve prenesli na kupce.

Prav zato kljub pocenitvi terminskih pogodb še ni prišlo pocenitev v prodaji na drobno, saj proizvajalci še vedno porabljajo zaloge kakava, ki so jih kupili na vrhuncu rasti cen. Zato poznavalci pričakujejo, da bi se morebitno znižanje cen v maloprodaji lahko začelo šele v drugi polovici prihodnjega leta – in še to ni zagotovljeno. Posledično bodo gospodinjstva, ki jih že bremenijo dražja živila, od govejega mesa do kave, še vedno presojala, ali je čokolada še vedno cenovno dosegljiv priboljšek.

Lani je kakav dosegel rekord: skoraj 13 tisoč dolarjev na tono, ker sta bolezen in ekstremno vreme prizadela pridelek v Slonokoščeni obali in Gani, ki skupaj zagotavljata več kot polovico svetovne oskrbe. Letos so se cene znižale, ker so se napovedi za letino izboljšale, povpraševanje oslabilo in se je del strahov pred trajnim pomanjkanjem umiril. Kakav je približno 50 odstotkov nižje kot lani, kar pomeni najostrejši letni padec po letu 1960.

Cene kave so medtem precej variirale, kot je v naši analizi kavnega trga za 2025 povedal Aljaž Smrekar iz Tovarne kave. Na kavnem trgu pa v zadnjem času prihaja do precejšnje vrzeli med sortami. Medtem ko letos cene sorte arabica naraščajo in dosegajo rekorde, cene sorte robusta upadajo.

Leto 2025 se izteka z delno stabilizacijo cen kave. Te so se nekoliko znižale zaradi carinske olajšave Trumpove administracije, ki jo skrbi draginja na domačem trgu. Številni analitiki in proizvajalci surovine napovedujejo bolj ugodne razmere za gojenje kave v letu 2026, vendar njene cene ostajajo na zgodovinsko visoki ravni.

"Kombinacija podnebnih sprememb, geopolitičnih napetosti in nestabilnosti trga je povzročila močno povišanje cen in precej negotovosti v globalnih dobavnih verigah kave," so večletne razmere na kavnem trgu pred nekaj meseci opisali analitiki Bloomberga Adria.

Bloomberg Mercury

 

Naraščajo cene ladijskega prevoza

V nasprotju s cenami kmetijskih surovin pa v zadnjem četrtletju leta 2025 nenavadno hitro naraščajo cene ladijskih prevozov za surovine – od hrane do energentov in rud. Razlog za to so konflikti, sankcije in večja proizvodnja teh surovin, ki premeščajo ustaljene dobavne poti, je poročal Bloomberg. Prav naraščajoče cene transporta so med razlogi rasti cen nekaterih vrst hrane.

Pomemben razlog za rast je, da ladje preživijo več časa na morju in so zato dlje "zasedene", kar zaostruje ponudbo plovil. Nekateri vodilni v panogi pričakujejo tesen trg vsaj do začetka prihodnjega leta. Tudi trg razsutega tovora se je okrepil: indeks za ladje z žitaricami in rudami je konec novembra dosegel 20-mesečni vrh zaradi pričakovanj glede projekta železove rude v Gvineji ter vremenskih zamud pri Kitajski. Napadi hutijevcev v Rdečem morju so del flote preusmerili okoli Afrike, podaljšali poti in dodatno dvignili stroške. Čeprav so tarife po novembrskem vrhu nekoliko popustile, učinki ostajajo.

Vpliv podnebnih sprememb in carin

Kljub pocenitvi kmetijskih pridelkov na letni ravni in ključnih proizvodov v košarici FAO pa ne smemo pozabiti na dolgoročno grožnjo prihodnjih podražitev cen hrane: podnebne spremembe.

Centralne banke po vsem svetu proučujejo vpliv podnebnih sprememb na cene, zlasti v povezavi z ohranjanjem ciljne inflacije. Po nekaterih napovedih bi lahko globalno segrevanje do leta 2035 povečalo letno inflacijo cen hrane za do tri odstotne točke, globalno inflacijo pa za do 1,2 odstotne točke.

Medtem ko oskrbo s hrano in cene pogosto določajo -vremenske razmere, je na trgu dodatna nestabilnost, ki izhaja iz ukrepov, kot so ameriške carine. K podražitvam prispevajo tudi nekateri drugi dejavniki, kot so demografske spremembe in s tem povezane spremembe v vzorcih porabe hrane na hitro rastočih trgih v razvoju. Cenovni pritiski teh dejavnikov na strani povpraševanja so se okrepili zaradi težav pri hitri širitvi ponudbe v segmentih trga z veliko rastjo povpraševanja in tudi motenj zaradi neugodnih vremenskih razmer, ugotavlja poletno poročilo ECB.

FAO je ob izdaji majskega poročila denimo navedel, da so nihanja valut vplivala na gibanje cen na svetovnih trgih, medtem ko so prilagoditve carinske politike povečale negotovost na trgu hrane.

Carine pa so največjemu trgu na svetu očitno tudi škodovale, saj se v ZDA v zadnjem času javne razprave osredotočajo na cenovno dostopnost. Predsednik Trump na eni strani zagotavlja, da je po 11 mesecih v ZDA znižal cene, česar pa ameriški potrošniki ne občutijo.

Ekonomisti krivca za to vidijo tudi v njegovih carinah, ki pa jih je – v ključnih živilskih in kmetijskih sektorjih – jeseni tudi odpravil. Spomnimo, Trumpova administracija je novembra napovedala vrsto novih trgovinskih sporazumov, vključno z Argentino, Gvatemalo, Salvadorjem in Ekvadorjem, saj si prizadeva odgovoriti na pomisleke volivcev glede stroškov blaga.

Ločeno so Trump in drugi visoki uradniki administracije napovedali širše carinske izjeme, ki bi lahko znižale dajatve na priljubljene prehranske izdelke na vseh področjih. Trump je v intervjuju za Fox News obljubil, da bo znižal nekatere carine na kavo, medtem ko je finančni minister Scott Bessent namignil, da bo uvoz sadja deležen olajšave.

Bloomberg

 

Zakaj se nižje cene kmetijskih surovin ne prelivajo na police?

"Podrobnejši pogled pokaže zapleteno sliko. Res je, da nekateri globalni kazalniki rahlo upadajo, a to še ne pomeni hitre vrnitve k občutno nižjim cenam," je v novembrski analizi zapisala angleška poslovna šola Henley in opozorila, da so kljub nižjemu indeksu FFPI globalne cene še vedno 3,4 odstotka višje kot pred letom dni. Cene v prodaji na drobno, restavracijah in hotelih po njihovem dvigujejo višji stroški zaradi povišanih plač in dajatev.

Supermarketi pri prenosu stroškov pogosto gladijo nihanja, pišejo v analizi. Ko veleprodajne cene rastejo, z dvigi maloprodajnih cen običajno odlašajo, da ohranijo konkurenčnost, pri čemer jim lahko pomagajo tudi vnaprejšnje pogodbe, sklenjene po nižjih cenah. Kadar tega ni, podražitve včasih obidejo s spremembami izdelkov: zmanjšajo količino, spremenijo recept ali zamenjajo dražje sestavine s cenejšimi; cena ostane, kupec pa dobi manj.

Ko veleprodajne cene padejo, se lahko zgodi nasprotno: znižanja na policah pridejo z zamikom, ker stare pogodbe še vedno držijo višje nabavne stroške ali pa trgovci poskušajo ohraniti marže. Prve pocenitve so zato pogosto selektivne – kot akcije, promocije ali večja pakiranja – ne pa splošno znižanje cen po celotni ponudbi, so še zapisali v analizi.

Pri poslovni šoli še ugotavljajo, da se višje veleprodajne cene iz preteklega obdobja lahko "prelivajo" po dobavnih verigah, medtem ko podnebne spremembe že vplivajo na pridelke. Svetovna trgovina ostaja ranljiva, morebitno znižanje subvencij in novi carinski ukrepi pa lahko cene potisnejo navzgor, sklenejo.

Zrcalna slika na trgovinskih policah

Kljub upadu cen kmetijskih surovin pa v Sloveniji poteka drugačen diskurz. Na nedavni seji državnega zbora so poudarili, da je po podatkih OECD imela Slovenija oktobra najhitreje rastoče cene hrane v Evropski uniji: hrana se je podražila za 6,8 odstotka, medtem ko so velike članice – Nemčija, Francija, Italija – beležile od 1,4 do 2,5 odstotka letne rasti.

Statistični urad RS (Surs) je poročal, da je skupna inflacija novembra ne letni ravni znašala 2,3 odstotka, kar je več kot v istem mesecu lani (1,7 odstotka), k čemur je ta mesec največ prispevala prav rast cen hrane in brezalkoholnih pijač. Cene hrane so se zvišale za pet odstotkov glede na november lani, so izračunali pri uradu. Na letni ravni pa hrana ni več glavni gonilec inflacije - lani je rast cen hrane k inflaciji prispevala 2,9 odstotne točke, letos pa 0,7 odstotne točke, so pri kmetijskem ministrstvu povedali za RTV Slovenija.

Na vladi medtem dodajajo, da so domače dvige cen sprožili vsi členi prehranske verige, torej pridelovalci, predelovalna industrija, distributerji in trgovci, ki naj bi po mnenju premierja enako dvigovali marže.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek pa je v intervjuju za Bloomberg Adria nedavno povedal, da gre veliko kakovostnih živali v izvoz in jih posledično primanjkuje za domačo porabo. "Dejstvo je tudi, da ukrepi, kot so božičnica, dolgotrajna oskrba ter ukrepi za dvig dobrobiti živali in okoljevarstvo, dvigujejo stroške. Našteto nam zmanjšuje učinkovitost ter gospodarnost reje, zato bo slovenska hrana v prihodnje še dražja," je opozoril.

"Cene pri kmetih tako rekoč nimajo večjega vpliva na cene v prodaji na drobno. Gre samo za priročen izgovor, ko se nekaj podraži; ko na kmetijah cene upadajo, pa se v prodaji na drobno to skorajda ne pokaže," je še povedal Podgoršek in omenil, da se cene govejega in svinjskega mesa povečujejo, čeprav je pri kmetih odkupna cena živali rekordno nizka. "Torej se razlike ustvarjajo drugje," je dodal.

Kmetijsko ministrstvo je pripravilo tudi zakon o hrani, ki bi preprečeval prodajo hrane pod nabavno ceno. Pri KGZS zakon podpirajo, medtem ko pri Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da se trg že sam po sebi regulira v prid potrošnikov.