Čokoflacija: Kako naraščajoča cena kakava vpliva na slovenske družbe

Izjemna nihajnost ni zarezala zgolj v delniške tečaje. Z njo se soočajo tudi številne surovine, predvsem med številnimi Slovenci priljubljeni kakav. "Cena kakava je v zadnjih mesecih pokazala izjemno nestanovitost z dnevnimi gibi, ki so presegli tudi pet odstotkov," ugotavlja analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković.

Kot smo na straneh Bloomberga Adria letos že pogosto pisali, je cena kakava z 12.565 dolarjev za tono vrh dosegla lanskega decembra. Zdaj se terminske pogodbe za tono kakava z dobavo konec maja gibljejo okoli 8.400 dolarjev.

"Čeprav je cena v zadnjem času padla, je še vedno dvakrat višja kot v začetku prejšnjega leta. Eden od razlogov za ta upad je napoved največjega proizvajalca čokolade in čokoladnih mešanic družbe Barry Callebaut, ki pričakuje upad povpraševanja zaradi visokih cen kakava, a tudi morebitne težave s carinami. Ameriške carine trenutno znašajo 10 odstotkov, vendar vlogo igra negotovost glede trgovinske politike," še doda analitik Blažeković.

Letna stopnja inflacije čokolade je 10-kratnik letne stopnje inflacije

Ob upadu inflacije – ta je bila v Sloveniji marca 2-odstotna medletno in 0,6-odstotna na mesečni ravni – se morda pričakuje tudi upad cen čokolade, vendar je statistični urad (Surs) sporočil, da so se na letni ravni cene čokolade zvišale v povprečju za 21,3 odstotka.

Surs še dodaja, da je v marcu k inflaciji največ prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,5 odstotka). V zadnjih letih je po podatkih urada prav tako naraščala drobnoprodajna cena čokolade; leta 2024 je kilogram čokolade v povprečju stal 11,81 evra.

Na izjemno visoke cene čokolade vplivajo predvsem vremenske razmere v zahodnoafriški regiji, od koder prihaja 70 odstotkov svetovnega kakava, od tega samo Slonokoščena obala proizvede 45 odstotkov. Napovedi za sedanjo rastno sezono predvidevajo 25-odstotno zmanjšanje pridelka v primerjavi s prejšnjim letom.

"Vremenski fenomen el Niño je Gani in Slonokoščeni obali sprva prinesel neobičajno močno deževje, ki mu zdaj sledi suho in vroče vreme. Skupaj z boleznimi pridelkov bo to povzročilo 11-odstotno zmanjšanje glavnega pridelka kakava v tej sezoni, kar bo pomenilo že četrto zaporedno leto, ko bo porabljenega več kakava, kot je proizvedenega," je februarja povedal Tomaž Arih iz Infond Skladov.

Kako bo s cenami v prihodnje?

Arih napoveduje, da bo cena kakava rastla tudi letos, medtem ko analitiki Bloomberga Adria pričakujejo, da bodo cene kakava ostale visoke, saj vremenske napovedi za ključne proizvodne regije ne kažejo bistvenih izboljšav, nasadi se še vedno obnavljajo, morebitne spremembe carinskih politik pa vnašajo dodatno negotovost.

Bloomberg

 

Evropska unija ima za uvoz kakavovih zrn 0-odstotno vezano carinsko stopnjo, za kakavov prah in čokoladne drobtine, ki vsebujejo kakavovo maslo, pa 7,7- oziroma 15-odstotno carino ad valorem (sorazmerno z ocenjeno vrednostjo zadevnega blaga ali transakcije) na svetovnih trgih. Na splošno je povprečna carina za kakavove izdelke nižja od splošne povprečne kmetijske carine ob uvozu v razvite države.

Slovenski proizvajalci kakava nižajo marže

Kako razmeroma visoke in izjemno nihajne cene kakava vplivajo na slovenske čokoladnice in proizvajalce čokolade? "Dvig cene kakava na borzi se zdaj počasi preliva v veleprodajne cene čokolade," je povedal David Dobnik iz Čokoladnega Ateljeja Dobnik. "Te cene so za več kot 100 odstotkov višje kot pred začetkom dvigovanja cen na borzi."

Dobnik pove, da so v prihodnosti napovedani še dodatni dvigi veleprodajne cene čokolade. "Ti pa ne bodo več tako visoki. Dvigi cen na veleprodajnem trgu vplivajo na našo profitabilnost, saj žal ne moremo teh dvigov prenesti na naše kupce, zaradi česar imamo manjšo maržo," še pove in doda, da upa, da se bo »cena na borzi umirila ter padla na bolj znosno raven, ki bo omogočala bolj konkurenčno ceno čokolade".

"Učinek zvišanih stroškov se čuti v celotni industriji," je medtem dejala Muriel Korter, generalna direktorica Združenja evropske industrije čokolade, piškotov in slaščic (angl. Association of Chocolate, Biscuit and Confectionery Industries of Europe). "Vendar so se morala manjša podjetja, ki imajo pogosto manj sredstev, da bi absorbirala ta povišanja cen, hitro prilagoditi."

Kot smo pisali pred dnevi, visoke cene surovin vplivajo na celoten slovenski trg, kjer eden od večjih izzivov za čokoladnice ostaja odvisnost od uvoženih surovin, predvsem kakava in sladkorja. "Trenutno se soočamo z eno najbolj nepredvidljivih situacij na trgu kakava v zgodovini," povedo v velenjskem Lucifer Chocolate. "Za nas, proizvajalce čokolade, je situacija težka," priznavajo.  

V Čokoladnici Olimje so težkim razmeram prilagodili celotno poslovanje. "Upoštevali smo načelo, da za 100 gramov čokolade dvignemo ceno od 10 do 20 centov v tem letu. Prisiljeni smo bili zmanjšati operativne stroške in se odločiti za zaprtje dveh čokoladnih butikov v Sloveniji ter zaustaviti nove investicije v letih 2024 in 2025," pojasnjuje Urban Videtič iz Čokoladnice Olimje, ki doda, da jim je s sprejetimi ukrepi za zdaj uspelo ohraniti skoraj enako raven prodaje izdelkov.

Bloomberg

 

Razmere so slabše predvsem za manjša podjetja

Razmere na evropskem čokoladnem trgu so slabše predvsem za manjše proizvajalce. "Kljub izzivom proizvajalci iz premium segmenta, kot je Lindt, še naprej beležijo dobre rezultate. Lindt je v letu 2024 zabeležil rast obsega prodaje v vrednosti 7,8 odstotka, kar kaže na stabilno povpraševanje po čokoladi višje kakovosti," ugotavljajo analitiki Bloomberga Adria.

Po drugi strani pa se proizvajalci, ki so konec prejšnjega leta surovine nabavljali po rekordno visokih cenah, soočajo s poslabšanjem obratnega kapitala, pišejo analitiki Bloomberga Adria. "Višji stroški surovin se bodo morda začeli odražati v maloprodajnih cenah čokolade šele v naslednjih mesecih, glede na to, da običajno traja od šest do 12 mesecev, da se cena kakavovih zrn prenese na končni izdelek," povedo.

Analitiki še dodajo, da smo to v zadnjih mesecih videli v regiji Adria, kjer je inflacija s čokolado v Srbiji presegla 40 odstotkov, na Hrvaškem 30 odstotkov, v Sloveniji 16 odstotkov, v Severni Makedoniji pa so se cene čokolade medletno zvišale za 11 odstotkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar