Pomanjkanje lešnikov pretresa trg – Nutella bi nas lahko drago stala

Najprej oljčno olje, nato kakav in kava. Zdaj pa nov udarec na svetovno preskrbo ogroža še eno gastronomsko poslastico - lešnike, ključno sestavino čokoladnega namaza Nutella.

Cene lešnikov v Turčiji, ki proizvede približno 65 odstotkov svetovne količine, so se od aprila zvišale za okoli 30 odstotkov. Razlog so najhujše spomladanske pozebe v več kot desetletju, po podatkih podjetja Expana, ki spremlja trende v kmetijstvu, pa se rast cen bo mogoče še nadaljeval.

Mednarodni svet za oreščke in suho sadje opozarja, da se spremembe v turški ponudbi in cenah odražajo na celotnem trgu. Dodatne količine sicer prihajajo iz Italije, ZDA in Čila, a to ne zadostuje, da bi nadomestili vlogo Turčije.

Za največjega svetovnega kupca, italijanskega Ferrera, bi to lahko bile slabe novice. Podjetje odkupi približno četrtino turškega pridelka in ga uporablja v izdelkih, kot so čokoladice Ferrero Rocher in Nutella. Lešniki predstavljajo približno 13 odstotkov sestave priljubljenega namaza, Ferrero pa vsako leto proizvede milijone kozarcev.

Lešniki predstavljajo 13 odstotkov sestave mnogim ljubega namaza  | Bloomberg

Iz Ferrera so sporočili, da lahko vremenski pojavi, kot so pozebe, vplivajo na proizvodnjo v Turčiji, vendar ne pričakujejo težav pri dobavi, saj se zanašajo tudi na vire iz Italije, Čila in ZDA.

Ta situacija znova kaže, kako ranljiva je svetovna preskrba s hrano v pogojih podnebnih sprememb. Cene kave in kakava so že močno poskočile zaradi nepredvidljivega vremena, oskrba z oljčnim oljem pa se je zmanjšala zaradi vročinskih valov v južni Evropi. Lani je Brazilijo prizadela najhujša suša v njeni zgodovini.

Predsednik turškega združenja kmetijskih inženirjev je dejal, da so zime vse toplejše, zaradi česar sadna drevesa prezgodaj vstopijo v vegetacijsko obdobje. Zaradi tega so zgodnje spomladanske pozebe, o katerih se v preteklosti redko govorilo, zdaj postale resna grožnja sadjarstvu.

Nekateri pridelovalci na višje ležečih območjih so po besedah Cema Şenocaka iz Nacionalnega sveta za lešnike izgubili med 50 in 100 odstotkov pridelka.

Skok cen turških lešnikov po uničujoči pozebi | Bloomberg

Politični izziv

Škoda na pridelku lešnikov bi lahko postala tudi politični problem za predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Približno 450 tisoč družin v Turčiji je odvisnih od tega pridelka, večina pa jih živi v črnomorskih provincah na severu države – v eni ključnih volilnih trdnjav predsednikove podpore. Erdoğan tudi sam prihaja iz te regije.

Vsako leto osebno objavi odkupno ceno, ki jo bo državni urad za odkup žit ponudil pridelovalcem lešnikov. Kadar so ponujene cene razočarale, se je to v preteklosti poznalo na volilnih rezultatih.

Nenadno ohladitev bi lahko dodatno potisnilo cene hrane v Turčiji navzgor, je opozorila centralna banka v zadnjem poročilu o inflaciji. To bi še dodatno otežilo boj proti rasti življenjskih stroškov, ki je že dosegla 35 odstotkov.

Kmetijske pozebe še povečujejo tveganje nadaljnje rasti cen hrane  | Bloomberg

Investitorji iščejo dobiček

Nekateri investitorji pa v takšni situaciji vidijo priložnost za zaslužek. Finski upravljavec premoženja Evli je sporočil, da je v svoj sklad Emerging Frontier vključil turško podjetje za predelavo lešnikov Balsu Gida Sanayi ve Ticaret AŞ. Verjamejo, da bi se lahko veleprodajne cene lešnikov v prihodnjem letu zvišale celo do petkrat. Svojo oceno utemeljujejo z učinki preteklih pozeb in vse hujšimi težavami s škodljivci.

Glavno turško izvozno združenje je že znižalo napoved letošnjega pridelka, ki se začne žeti avgusta in traja do septembra, za petino, zdaj pa pričakujejo 609 tisoč ton.

"Preprosto ni drugega vira, od koder bi lahko v zadostni količini zapolnili primanjkljaj lešnikov do naslednje letine v Turčiji avgusta 2026," sta prejšnji mesec zapisala investicijska svetovalca sklada, Burton Flynn in Ivan Nechunaev, na blogu.