Kaj s prihranki počnejo Slovenci? Financirajo slovenske banke

Slovenci veljajo za finančno zelo konservativne, prihranke najraje parkirajo v nepremičnino ali pa jih hranijo na banki. Na začetku marca bodo banke in borznoposredniške družbe lahko začele ponujati individualne naložbene račune (INR). S temi želijo fizičnim osebam omogočiti davčno ugodnejše vlaganje ter ob tem pospešiti razvoj kapitalskega trga in razširiti bazo malih vlagateljev. Pred tem smo preverili, kaj Slovenci počnejo s svojimi prihranki. So INR sploh potrebni?

Nobena skrivnost ni, da marsikateremu Slovencu denar leži na bančnem računu ter nabira prah in pajčevino. Preverili smo, kaj so Slovenci v zadnjih letih počeli s svojimi prihranki.

Koliko denarja imajo Slovenci na bankah?

Zadnji podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da so imela slovenska gospodinjstva (in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) decembra skupno 29,77 milijarde evrov vlog. V zadnjem letu so se povečale za dobri dve milijardi evrov oziroma za 7,4 odstotka.

Že v prvi polovici 2025 so slovenska gospodinjstva na banke položila več denarja kot v celotnem letu 2024. V celotnem letu 2025 pa so vloge povečale za skoraj dvakrat. Z vidika vlog na vpogled je bil december 2025 najboljši december v zadnjih 13 letih, kar je posledica izplačil zimskega regresa oziroma božičnice. Gospodinjstva so decembra na banke položila 653 milijonov evrov vlog.

Marca so kupovali ljudske obveznice

Vloge so v letu 2025 hitro rasle zaradi višjih plač in šibke zasebne porabe. V prvi polovici leta vloge hitreje rastejo tudi zaradi izplačila regresov. Odliv vlog je bil opaznejši le marca, ko so se varčevalci odločili, da del svojih prihrankov usmerijo v nakup izdane državne obveznice, pojasnjuje BS. Še vedno pa je odliv znašal manj kot odstotek vseh vlog.

V letu 2023 so zaradi višjih obrestnih mer del prihrankov vezali

Še večji je bil skok vlog na vpogled (oziroma čez noč) septembra 2024. Na mesečni ravni so takrat vloge na slovenskih bankah poskočile za 711 milijonov evrov. To je posledica izteka kratkoročnih vezav. Hkrati so se za skoraj identičen znesek znižale kratkoročno vezane denarne vloge, smo poročali.

Podatki ob depozitnih obrestnih merah, ki jih komitenti prejemajo za vezavo denarja, kažejo, da so v Sloveniji vrh dosegle februarja oziroma marca, ko so se povzpele tik nad 2,5 odstotka. To so nekateri Slovenci izkoristili za vezave. Slovenske banke so takrat najugodnejše obrestne mere ponujale za ročnosti do pol leta. Omenjene vezave so se v največji meri sprostile septembra, ko so se vrnile na račune. V nadaljevanju tudi pišemo, koliko prihrankov imajo Slovenci na računih.

Večina denarnih vlog le leži na bankah

Zgodovinski pregled gibanja nevezanih in vezanih vlog kaže, da Slovenci vse manj prihrankov na bankah vežejo. V zadnjih 15 letih delež kratkoročnih in dolgoročnih vezav vidno upada. To pomeni, da Slovenci z denarjem počnejo vse manj oziroma skoraj nič. Delež kratkoročnih in dolgoročnih vezav skupnih vlog se je od leta 2011 zmanjšal s 56 odstotkov na 13,6 odstotka v letu 2025. To pomeni, da so Slovenci v letu 2011 več kot polovico vsega denarja, ki so ga imeli na slovenskih bankah, vezali, danes pa je ta delež le še 13,6-odstoten.

Začasno se je delež povečal le v zadnjih treh letih, in sicer zaradi višjih obrestnih mer. Kljub temu pa nizke obrestne mere gospodinjstev ne spodbujajo za vezavo prihrankov, v poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja BS. Kratkoročno vezane vloge so se v letu 2025 zmanjšale. Dolgoročne so se na medletni ravni zmanjšale, čeprav so se v drugi polovici leta spet malce povečale.

Najbolj zadovoljne s takšnim upravljanjem oziroma neupravljanjem denarja so slovenske banke. Za prihranke komitentov, ki jih hranijo, jim plačujejo bolj malo obresti, denar pa vseeno uporabljajo za financiranje prebivalstva. ''Vloge gospodinjstev ostajajo stabilen in ključen vir financiranja slovenskih bank,'' so zapisali na BS.

Večina ima na računu manj kot 10 tisočakov

Kako uspešni bi lahko bili INR, bi lahko nakazovali podatki o razpršenosti prihrankov. BS razkriva, da so prihranke v bankah v zadnjih petih letih najbolj okrepili premožnejši varčevalci, torej tisti z več kot sto tisoč evri. Število varčevalcev, ki imajo več kot sto tisočakov, se je od leta 2020 do 2024 povečalo, vendar po poročanju BS še vedno pomenijo le 1,7 odstotka vseh varčevalcev. Skupno pa so imeli dobro četrtino vseh vlog – to je 6,9 milijarde evrov. Med 50 in 100 tisoč evri ima 4,2 odstotka varčevalcev, skupno pa imajo slabo četrtino vlog.

Skoraj četrtina varčevalcev ima manj kot 10 tisoč evrov prihrankov, delež se je od leta 2020 zmanjšal. V BS ocenjujejo, da so nekateri varčevalci okrepili svoje prihranke in so bili zato razporejeni v višje razrede ali pa so vloge iz bank umaknili. Povprečen obseg prihrankov, ki jih ima posameznik v banki, se je postopno povečeval in je leta 2024 znašal 11.559 evrov. Iz teh podatkov je mogoče špekulirati, da bodo INR najbolj zanimivi za manjši del prebivalstva z večjimi prihranki.

Rekordni januar v vzajemnih skladih

Nekateri Slovenci svoje prihranke vlogajo v vzajemne sklade. Januarja so v vzajemnih skladih zabeležili enega največjih neto vplačil. Skupna neto vplačila so znašala 72,65 milijona evrov, kar je tudi rekordni znesek neto vplačil za januar, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Vplačila so se na medletni ravni zvišala za dobro četrtino.

Kot smo poročali, so bila v letu 2025 neto vplačila rekordna. Ob koncu januarja 2026 je čista vrednost sredstev slovenskih vzajemnih skladov dosegla 7,46 milijarde evrov. Podatki pa kažejo, da se gospodinjstva in drugi vlagatelji znova odločneje obračajo h kapitalskim trgom.