V vzajemne sklade lani priteklo več kot pol milijarde evrov

Po več letih nihanj in previdnosti vlagateljev se je leto 2025 za slovenske vzajemne sklade izteklo izrazito ugodno. V ospredju niso bile le pozitivne donosnosti večine naložbenih razredov, temveč tudi rekordna neto vplačila, ki kažejo, da so se gospodinjstva in drugi vlagatelji znova odločneje obrnili h kapitalskim trgom.

Ob koncu decembra 2025 je čista vrednost sredstev slovenskih vzajemnih skladov dosegla 7,24 milijarde evrov, kar je najvišja raven doslej, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Samo v letu 2025 so vlagatelji v sklade neto vplačali 536 milijonov evrov, s čimer je bilo leto najuspešnejše v zadnjem desetletju – celo nekoliko boljše od že zelo močnega leta 2024.

Kam je šel denar

Sestava sredstev jasno kaže, da so vlagatelji v letu 2025 še vedno stavili predvsem na delnice. Približno 70 odstotkov vseh sredstev je bilo konec leta naloženih v delniške sklade, dodatnih 20 odstotkov v mešane sklade, medtem ko so obvezniški skladi dosegli okoli sedem odstotkov, skladi denarnega trga pa približno štiri odstotke.

Pozitivna neto vplačila so bila razpršena na vse segmente. Decembra so vlagatelji največ sredstev namenili skladom denarnega trga, kar kaže na to, da del vlagateljev kljub dobremu letu ostaja previden in išče likvidne ter manj tvegane oblike parkiranja sredstev.

Hkrati se je povečalo tudi število vlagateljev: konec leta 2025 jih je bilo v slovenskih vzajemnih skladih že 578.550, kar potrjuje trend postopnega vračanja zaupanja v kolektivne naložbe.

Leto se je začelo burno, a končalo solidno

Leto 2025 je bilo že tretje leto zapored, v katerem so globalni delniški trgi, merjeno v lokalnih valutah, dosegli dvomestne donose. Upravljavci skladov so si edini, da leto sicer ni bilo linearno. Pomlad je prinesla precejšnjo nihajnost, povezano z geopolitičnimi napetostmi, trgovinskimi ukrepi ZDA in negotovostjo glede globalne rasti. A v drugi polovici leta so se razmere opazno stabilizirale.

Sašo Ivanović iz Triglav Investments poudarja, da so se po spomladanskih pretresih razmere močno popravile, delniški trgi pa so v nadaljevanju leta pridobivali vrednosti. Ob tem opozarja na pomemben dejavnik, ki je zaznamoval leto 2025: upad ameriškega dolarja za okoli 12 odstotkov, kar je vplivalo na evrsko izkazane donosnosti skladov, saj na ameriške izdajatelje odpadejo približno tri četrtine svetovnih delniških indeksov.

Kljub temu so po njegovih besedah regionalno usmerjeni skladi leto končali pozitivno, večina skladov pa je dosegla donosnosti po pričakovanjih z začetka leta. Izjeme so bile predvsem pri obvezniških skladih z daljšimi ročnostmi, katerih zahtevani donosi so se zvišali, ter pri nekaterih tematskih skladih, kjer je zanimanje vlagateljev upadlo.

Da so bile obvezniške naložbe precej večji izziv, pravi tudi Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments, predvsem pri obveznicah z daljšo ročnostjo, za katere je bilo manj zanimanja vlagateljev, zaradi česar je bil tudi letni donos nekoliko slabši. "Razlog je predvsem v naraščajoči zadolženosti držav. Kljub temu so tudi na tem področju vsi skladi dosegli pozitiven donos," je poudaril.

Podobno razmere opisujejo tudi v drugih družbah za upravljanje. Aleš Šoba iz skupine Infond poudarja, da so nekateri delniški in fleksibilni skladi opazno presegli primerjalne indekse, zlasti tisti z globalno ali megatrendno usmeritvijo. Po drugi strani je bil večji izziv upravljanje skladov z naložbami na Kitajskem ali zelo ozko usmerjenim segmentom razvitih trgov, kjer so bili določeni deli trga v nemilosti vlagateljev.

V ospredju so bili predvsem skladi z regionalno usmeritvijo v jugovzhodno Evropo in Latinsko Ameriko, medtem ko je bil edini izrazitejši negativni primer sklad s kombinacijo Indije in Kitajske, kjer so po več letih močne rasti sledile korekcije.

NLB Skladi ohranili prevlado

Donosnosti so bile pomembne, a neto vplačila so bila nedvomno osrednja zgodba leta 2025. Luka Podlogar iz NLB Skladov je leto 2025 opisal kot močno tudi z vidika rasti baze vlagateljev. NLB Skladi so imeli lani v upravljanju več kot tri milijarde evrov sredstev, pridobili pa so približno šest tisoč novih vlagateljev. Skupaj pri njih varčuje več kot pet odstotkov Slovencev.

Po Podlogarjevih besedah so lani zabeležili tudi rekordna bruto vplačila, nekaj več kot 400 milijonov evrov. Tržni delež prodaje je znašal 47 odstotkov, po sredstvih v upravljanju pa 42 odstotkov, s čimer ostajajo največji igralec na domačem trgu. Njihov sklad NLB Zahodni Balkan je bil lani tudi najdonosnejši med vsemi. 

Tudi Bojan Ilijanić iz Infonda poudarja, da je prodaja skladov presegla pričakovanja tako pri enkratnih vplačilih kot pri mesečnih varčevalnih načrtih. Po njegovi oceni gre za kombinacijo ugodnega gibanja trgov in dolgoročnega vlaganja v finančno opismenjevanje vlagateljev.

Vse zastavljene cilje so lani dosegli v Generali Investments, kjer so po besedah Saše Šmigiča, člana uprave, s poslovnimi rezultati zadovoljni. "Na poslovanje so pozitivno vplivali neto prilivi ter donosnost skoraj vseh naložbenih razredov. Posledično se je povečeval obseg sredstev v upravljanju, kar je povzročilo rast prihodkov in dobička družbe," je dejal Šmigič.

V Primorskih skladih opozarjajo, da leto 2025 potrjuje pomen dolgoročnega pristopa. Njihova strategija temelji na stabilnem jedru portfelja z razmeroma majhnim prometom, okoli katerega iščejo priložnosti tam, kjer trg začasno izgubi zanimanje. Trenutno so bolj naklonjeni energetiki in farmaciji, bolj zadržani pa do informacijske tehnologije, kjer po njihovem mnenju vlada precej evforije.

 

Kaj prinaša leto 2026

Večina upravljavcev se strinja, da se bo povečana nihajnost prenesla tudi v leto 2026. Kot opiše Lokar: "Večina omenjenih izzivov se prenaša tudi v leto 2026. Pričakujemo nadaljevanje povečane nihajnosti in velike nepredvidljivosti na geopolitičnem področju, medtem ko gospodarska slika ostaja razmeroma ugodna ter še vedno trdna osnova za doseganje pozitivnih donosov tudi v letu 2026."

Geopolitična tveganja, trgovinske napetosti in hiter razvoj umetne inteligence bodo še vedno vplivali na razpoloženje vlagateljev. A ob razmeroma ugodni gospodarski sliki ostaja osnovno izhodišče pozitivno.

Po treh zaporednih letih solidnih donosov in rekordnih neto vplačil vzajemni skladi v leto 2026 vstopajo z močnim zagonom – in z jasnim sporočilom vlagateljem: dolgoročna prisotnost na trgu se je tudi v turbulentnih časih znova izkazala za smiselno strategijo.