Krediti: Kaj banke zahtevajo v zameno za nižjo obrestno mero

Nižja obrestna mera je praviloma prvi podatek, na katerega so pozorni kreditojemalci. A praksa bank kaže, da so ugodnejši pogoji praviloma ponujeni le v okviru širšega paketa storitev. Življenjsko zavarovanje, premoženjsko zavarovanje, odprtje novega računa, prenos plače ali celo vključitev v varčevalni načrt lahko znižajo obrestno mero – hkrati pa zvišajo skupni strošek kredita. Ključno vprašanje zato ni, ali je obrestna mera nižja, temveč ali je kredit zaradi tega res cenejši.

Nižja obrestna mera kot del paketa, ne kot samostojna ponudba

Iz odgovorov bank na slovenskem trgu je razvidno, da obrestna mera ni več izoliran produkt, temveč del celotnega odnosa s stranko. Banke ugodnejše pogoje pogosto pogojujejo z dodatnimi storitvami, ki za banko pomenijo stabilnejše prihodke, za stranko pa dolgoročno zavezo.

Pri stanovanjskih kreditih je to še zlasti izrazito. Banke praviloma pričakujejo odprtje transakcijskega računa, prejemanje rednih prilivov, pogosto pa ponudijo tudi možnost – ali vsaj močno spodbudo – za sklenitev življenjskega in premoženjskega zavarovanja. Obrestna mera se v takšnih primerih lahko zniža za nekaj desetink odstotne točke, kar na prvi pogled deluje privlačno. Kakšne so trenutno obrestne mere za stanovanjske in potrošniške kredite v redni in akcijski ponudbi, preverite na povezavi.

Zavarovanje ni pogoj – je pa pogosto pot do popusta

Vse banke, ki delujejo na slovenskem trgu, poudarjajo, da sklenitev življenjskega zavarovanja ni pogoj za najem kredita. To jasno določa tudi zakonodaja. "Vezava kreditne pogodbe za nepremičnino s sklenitvijo pogodbe o pomožni storitvi ni dovoljena," izrecno določa zakon o potrošniških kreditih.

Kljub temu zakon dopušča pomembno izjemo: banka lahko od kreditojemalca zahteva sklenitev zavarovanja nepremičnine za nevarnost požara in elementarnih nesreč, kadar je nepremičnina zastavljena kot zavarovanje kredita. To je zakonsko dopustno in v praksi standard.

Razlika med zakonskim pogojem in tržno prakso pa nastane pri življenjskih in drugih osebnih zavarovanjih. Ta niso obvezna, lahko pa vplivajo na obrestno mero – in prav tu se začne finančna matematika.

 

Koliko zavarovanje dejansko zniža obrestno mero

Podatki bank kažejo, da so popusti na obrestno mero razmeroma omejeni:

Gorenjska banka navaja, da se lahko ob sklenitvi dodatnega zavarovanja obrestna mera zniža za približno 0,1 odstotne točke. Pri stanovanjskih kreditih se za dodatno zavarovanje odloči okoli 90 odstotkov strank, pri potrošniških kreditih pa približno petina.

Delavska hranilnica izpostavlja obratno logiko: če stranka dodatnega zavarovanja ne sklene, se izhodiščna obrestna mera poveča za 0,1 odstotne točke. Vsaj polovica njihovih kreditojemalcev se po njihovih podatkih odloči za zavarovanje.

OTP banka navaja, da se za dodatno zavarovanje ob najemu kredita odloči skoraj polovica strank, pri čemer zavarovanje ne vpliva neposredno na pogoje odobritve, temveč predvsem na občutek finančne varnosti.

Sparkasse in UniCredit Bank poudarjata individualno obravnavo, kjer je morebitna ugodnejša obrestna mera odvisna od vrste kredita, njegove višine in spremljajočih produktov.

Najbolj dodelan sistem popustov ima Deželna banka Slovenije (DBS), kjer se obrestna mera lahko zniža do 0,35 odstotne točke, vendar le ob kombinaciji več dodatnih storitev – od odprtja računa in rednih prilivov do sklenitve različnih zavarovanj in varčevalnih produktov.

Paketna logika: ko se seštevajo popusti – in tudi stroški

Primer DBS dobro pokaže logiko paketov: vsak dodatni produkt prinese delček popusta, hkrati pa vsak nosi dodaten strošek. Življenjsko zavarovanje pomeni redno mesečno premijo, premoženjsko zavarovanje dodatno obremenitev, varčevalni produkt pa dolgoročno vezavo sredstev.

Podobno je razvidno tudi iz informativnih izračunov pri NLB, kjer je jasno navedeno, da banka omogoča ugodnejšo obrestno mero, če stranka ob sklenitvi kredita odpre nov račun pri banki, nanj prejema redne prilive in sklene življenjsko zavarovanje pri partnerski zavarovalnici. Skupni učinek je lahko nižja obrestna mera, a tudi bistveno višji mesečni fiksni stroški.

Znižanje obrestne mere za 0,1 ali 0,2 odstotne točke lahko pri stanovanjskem kreditu pomeni nekaj deset evrov prihranka na leto. Strošek življenjskega zavarovanja ali dodatnih paketov pa lahko ta prihranek hitro preseže. 

V javno dostopnih primerih se mesečna premija za osnovno riziko življenjsko zavarovanje, ki ga banke pogosto ponujajo ob kreditu, praviloma giblje od enomestnih zneskov do nekaj deset evrov na mesec. Pri nižjih zavarovalnih vsotah so premije pogosto okvirno v razponu do 15 evrov, pri višjih vsotah in dodatnih kritjih pa hitro presežejo 20 evrov in se lahko približajo celo 40 evrom ali več. Ker premijo določajo starost, zdravstveni profil ter višina in trajanje zavarovanja, je smiselno primerjati skupni strošek zavarovanja z dejanskim prihrankom zaradi nižje obrestne mere.

Šele primerjava vseh stroškov pokaže, ali je ponujena nižja obrestna mera res ugodnost za celotno dobo odplačevanja. Najcenejši kredit namreč ni vedno tisti z najnižjo obrestno mero, temveč tisti, pri katerem so vsi pogoji skupaj dolgoročno najugodnejši.