Dobiček bank v prvem četrtletju nižji, posojila gospodinjstvom rastejo

Slovenski bančni sistem je v prvem četrtletju letošnjega leta povečal bilančno vsoto in okrepil kreditiranje nebančnega sektorja, vendar se je dobičkonosnost poslabšala. Bilančna vsota bank se je do konca marca povečala na 58,5 milijarde evrov, kar je 841 milijonov evrov več kot konec leta 2025, medletno pa je bila višja za šest odstotkov. Dobiček pred obdavčitvijo je v prvih treh mesecih znašal 171 milijonov evrov, kar je 16,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani.

Glavni razlog za slabšo dobičkonosnost je kombinacija nižjih neobrestnih prihodkov, višjih operativnih stroškov in večjih oslabitev oziroma rezervacij. Bruto dohodek bank je v prvem četrtletju znašal 496 milijonov evrov, kar je 0,8 odstotka manj kot leto prej. Operativni stroški so se povečali za 7,1 odstotka, na 296 milijonov evrov, neto dohodek pa se je znižal za 10,5 odstotka, na 200 milijonov evrov.

Čiste obresti so ostale razmeroma stabilne in so znašale 360 milijonov evrov, kar je 1,6 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Prihodki od obresti so se medletno znižali za 4,1 odstotka, odhodki za obresti pa za 21 odstotkov, kar kaže, da se bankam po obdobju visokih obrestnih mer znižujejo tako prihodki kot stroški financiranja.

Neobrestni prihodki so se znižali za 6,5 odstotka, na 136 milijonov evrov. Pri tem so se neto opravnine povečale za 8,8 odstotka, na 117 milijonov evrov, medtem ko so bili prihodki iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, precej višji kot lani, a z nizke osnove.

Po obračunanih davkih je bančni sistem v prvem četrtletju ustvaril 148 milijonov evrov čistega dobička, kar je 17,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani.

 

Posojila nebančnemu sektorju z 9,5-odstotno rastjo

Kreditna aktivnost se je v začetku leta okrepila. Posojila nebančnemu sektorju so konec marca znašala 31,9 milijarde evrov, kar je 446 milijonov evrov več kot konec leta 2025. Medletna rast se je okrepila na 9,5 odstotka.

Največji prispevek k rasti prihaja iz posojil gospodinjstvom, ki so konec marca znašala 14,7 milijarde evrov in bila medletno višja za 8,5 odstotka. Stanovanjska posojila so dosegla 9,4 milijarde evrov, kar pomeni 9,7-odstotno medletno rast, potrošniška posojila pa 3,6 milijarde evrov, ob 9,3-odstotni rasti.

Posojila nefinančnim družbam so znašala 10,5 milijarde evrov in bila medletno višja za 4,8 odstotka. To kaže, da rast kreditiranja podjetij ostaja pozitivna, vendar počasnejša kot pri gospodinjstvih.

Izrazito je izstopala rast posojil tujcem, ki so dosegla 2,9 milijarde evrov, medletno pa so bila višja za 48,2 odstotka.

Vloge gospodinjstev ostajajo ključni vir financiranja

Na strani pasive ostajajo najpomembnejši vir financiranja vloge nebančnega sektorja. Te so konec marca znašale 44,6 milijarde evrov, kar je 6,7 odstotka več kot leto prej.

Vloge gospodinjstev so znašale 29,2 milijarde evrov in bile medletno višje za 6,7 odstotka. Vloge nefinančnih družb so znašale 11,6 milijarde evrov, ob 6,9-odstotni medletni rasti.

Kapital bank je konec marca znašal 7,1 milijarde evrov, medletno pa se je povečal za 4,8 odstotka. To potrjuje oceno, da solventnost bančnega sistema ostaja visoka.