Koliko denarja si lahko posameznik izposodi pri banki v Sloveniji

Koliko denarja si lahko posameznik v Sloveniji izposodi pri banki, je eno najpogostejših vprašanj – a odgovori so različni. Maksimum namreč ni univerzalna številka, temveč rezultat prepleta makrobonitetnih omejitev Banke Slovenije, dohodka, starosti, statusa zaposlitve in interne presoje banke. V praksi o maksimalnem znesku odloča razpoložljivi dohodek po poravnanih obveznostih, torej koliko mora posojilojemalcu še ostati za življenje, ročnost pa pogosto omeji starost.

Ko je zgornja meja jasna – in ko je ni

Pri potrošniških posojilih se zgornje meje med bankami razmeroma jasno izrisujejo, vsaj na papirju. Večina bank se ustavi pri 40 do 50 tisoč evrih. Intesa Sanpaolo navaja zgornjo mejo 45 tisoč evrov, OTP in Sparkasse 40 tisoč evrov, Gorenjska banka pa omogoča hitro potrošniško posojilo do 50 tisoč evrov. 

Pri stanovanjskih posojilih so odgovori bank praviloma bolj odprti. Nekatere zgornje meje sploh ne določajo in jo zamenjajo z načelom, da je znesek odvisen od kreditne sposobnosti in zavarovanja. Deželna banka Slovenije (DBS) poudarja, da zgornje meje ni, dokler je posojilojemalec kreditno sposoben.

Sparkasse navaja omejitev 800 tisoč evrov, a hkrati priznava, da so posojila nad 400 tisoč evrov izjema in vedno predmet individualne obravnave. OTP postavlja zgornjo mejo pri 350 tisoč evrih, pri drugih pa je višina posojila vezana predvsem na vrednost zastavljene nepremičnine in oceno tveganja. 

Makrobonitetne omejitve in starost: dve glavni zavori

Glavna omejitev, ki jo navajajo pri vseh bankah, so makrobonitetni ukrepi Banke Slovenije. Ti določajo, da skupna obremenitev rednih mesečnih dohodkov praviloma ne sme presegati 50 odstotkov, po plačilu vseh obveznosti pa mora posojilojemalcu ostati najmanj 745 evrov oziroma več, saj se poveča za vsakega vzdrževanega člana. Prav to pogosto postane strožji filter od nominalnih zgornjih mej produktov, saj ob višjih obrokih ali več družinskih članih hitro zmanjša prostor za dodatno zadolževanje.

Drugi pogosti omejitveni dejavnik pa je starost. Skoraj vse banke kot zgornjo mejo navajajo starost 80 let ob zaključku odplačevanja, pri čemer pri starejših posojilojemalcih praviloma zahtevajo dodatno zavarovanje ali se skrajša ročnost. To je pomembno predvsem pri stanovanjskih posojilih: tudi če je nepremičnina kakovostno zavarovanje, ročnost pogosto odloča, ali je mesečni obrok še vzdržen znotraj makrobonitetnih pravil.

 

Kdo lahko najame posojilo: zaposlitev ni več odločilna

Zanimivo je, da banke danes precej enotno poudarjajo, da oblika zaposlitve sama po sebi ni izključujoč dejavnik. Posojilo lahko najamejo tudi samostojni podjetniki, normiranci, pogodbeni delavci in celo direktorji enoosebnih družb. Razlika je predvsem v dokazovanju dohodkov in stabilnosti.

Sparkasse pri klasičnih samostojnih podjetnikih z bilanco praviloma kot izhodišče upošteva kazalnik EBITDA, pri normirancih pa dohodek izračuna ob upoštevanju normiranih stroškov, davčnih obveznosti in prispevkov. Pri pogodbenih delavcih in netipičnih oblikah zaposlitve banke bolj podrobno preverjajo rednost prilivov in trajanje pogodbenega razmerja; ročnost posojila je lahko omejena s predvidenim trajanjem pogodbe.

Intesa Sanpaolo pri tem poudarja, da so tudi te stranke lahko upravičene do posojila, če izkažejo ustrezne in dokazljive dohodke, medtem ko OTP navaja, da posojila odobrava tudi kmetom, samostojnim podjetnikom in normirancem, pri čemer so pogoji odobritve primerljivi med skupinami, odločilna pa ostaja kreditna sposobnost.

Inflacija tiho potiska kreditne meje navzgor

Pri razpravah o maksimalnih zneskih posojil je treba upoštevati še en dejavnik, ki se ga banke redkeje dotikajo neposredno – inflacijo. V okolju, kjer se kupna moč denarja vztrajno zmanjšuje, enaki nominalni zneski pomenijo vse manj. To se postopno kaže tudi v bančnih ponudbah.

Pred nekaj leti je bila zgornja meja potrošniških posojil pri večini bank okoli 30 tisoč evrov, danes pa se je razširila na do 50 tisoč evrov. Podobno velja za stanovanjska posojila: še pred časom je bila meja pogosto postavljena okoli 200 tisoč evrov, danes pa banke govorijo o precej večjih zneskih ali samo o kreditni sposobnosti kot edini realni omejitvi.

Višanje nominalnih mej zato ne pomeni nujno večje dostopnosti posojil, temveč predvsem prilagajanje realnim cenam nepremičnin in stroškom življenja. Odgovori bank kažejo, da enotnega odgovora o maksimalnem posojilu ni. Nominalne omejitve pri potrošniških posojilih so sicer razmeroma podobne, toda odločitev je pogosto odvisna od makrobonitetnih pravil in osebnih okoliščin, pri stanovanjskih posojilih pa sta pomembna še zavarovanje in ročnost.