Slovenski varčevalci v enem mesecu iz depozitov potegnili 700 milijonov evrov

Prihranki slovenskih gospodinjstev so na najvišjih nivojih, hkrati pa imajo v kratkoročnih ali dolgoročnih depozitih vse manj denarja. Razloge je verjetno iskati v nižanju obrestnih mer, deloma pa tudi v strogih pogojih, pod katerimi lahko predčasno prekinite vezano vlogo (depozit). Če pa je to že mogoče, lahko nastopijo stroški, ki močno načnejo zaslužene obresti. 

Bančni depoziti, torej govorimo o primerih, ko komitent banki zaupa svoje prihranke za določen čas (ročnost), ta pa mu v zameno izplača obresti po dogovorjeni obrestni meri, veljajo za varno naložbo. Tudi zato, ker za sredstva do sto tisoč evrov pri bankah jamči država v sklopu sistema jamstev za vloge na bankah (velja za vezan in nevezan denar pri bankah). Kljub temu pa se mnogi ne odločijo vezati denarja. Podatki Banke Slovenije (BS) namreč kažejo, da imajo gospodinjstva na bančnih računih bank v Sloveniji več kot 27 milijard evrov (v domačih in tujih valutah), v kratkoročnih ali dolgoročnih depozitih pa je končalo le dobrih 15 odstotkov teh sredstev.

Razloge za to je verjetno iskati v nižanju ključnih obrestnih mer, ki je prineslo tudi nižje bančne obresti na depozite (nekaj akcij je še vedno zaslediti), ki so jih za denar varčevalcev pripravljene plačati slovenske banke. Če je bila depozitna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB) pred nekaj meseci pri štirih odstotkih, je danes celo odstotno točko nižje, še manj pa ponujajo banke, varčevalci pa se za toliko manj obresti očitno niso pripravljeni za določeno dobo odreči dostopu do svojega denarja. Zadnje lahko sklepamo iz statistike BS, iz katere je razvidno, da se je obseg sredstev v evrih v kratkoročnih depozitih (do enega leta) znižal kar za 36 odstotkov, s skoraj dveh milijard na 1,3 milijarde evrov.

 

 

Eden od razlogov zakaj utegnejo biti vezane vloge manj zanimive za varčevalce, je torej danes iskati v nižjih obrestnih merah, del pa zagotovo prispeva tudi otežen dostop do lastnih prihrankov, če bi jih slučajno potrebovali. Pri štirih bankah, ki so v zadnjih tednih ponujale akcijske obrestne mere na depozite (Unicredit 3,5 odstotka letno, Intesa Sanpaolo 3,15 odstotka, Gorenjska banka tri odstotke in Addiko Bank 2,4 odstotka), smo iskali odgovor na vprašanje, kako lahko pridemo do denarja, ki smo ga posodili banki (depozit).

Pri neobankah na vpogledna sredstva do 3,25-odstotna obrestna mera  Slovenske banke na nevezan denar na računu najpogosteje ne ponujajo obresti ali pa so te res nizke - obrestujejo se s kakšno stotinko ali tisočinko odstotne točke (UniCredit Banka Slovenija in Intesa Sanpaolo Bank 0,01 odstotka, Gorenjska banka 0,001 odstotka). Glede na to, da Evropska centralna banka (ECB) obrestne mere niža, tudi ni pričakovati, da bi jih banke višale.  Bistveno bolje prihranke obrestujejo nekatere neobanke iz tujine, pri katerih ima odprte račune na desettisoče Slovencev. Najvišjo med tistimi, ki jih spremljamo, ponuja nemška trgovalna platforma, ki je pridobila tudi bančno licenco ECB, Trade Republic. Ta komitentom ponuja prav tolikšno obrestno mero, kot jo njim ECB - 3,25 odstotka (na sredstva do 50 tisoč evrov). Med Slovenci priljubljena nemška neobanka N26, ki je vstopila tudi na trg hipotekarnih posojil, bo z novim letom zarezala v obrestne mere na vpogledna sredstva, ki jih imajo na varčevalnem računu: na brezplačnem računu (Standard) bodo od novega leta ponudili 1,3-odstotno obrestno mero, na plačljivih računih pa bo nekoliko višja, in sicer od 1,5 (N26 You) do 2,5 odstotka (N26 Metal). Pri nizozemski banki Bunq je trenutno osnovna obrestna mera 2,01 odstotka, za nove stranke, ki so se pridružile po juliju 2024, 3,36 odstotka - zadnja velja do konca leta. Za tiste, ki so stranke že od prej, del sredstev (lahko) obrestujejo s 3,36-odstotno obrestno mero, ali ste upravičeni do tega, pa je odvisno od vašega predhodnega stanja sredstev. Pri vseh treh omenjenih bankah so vloge do sto tisoč evrov v sklopu državnega jamstva varne. Pozor le na eno malenkost: za sredstva ne jamči Slovenija, temveč država, iz katere banka prihaja.

 

Banke konkretnih številk, niti relativnih, o zahtevah po prekinitvah depozita ne razkrivajo, iz Gorenjske banke in Unicredit Bank so denimo sporočili, da je takšnih primerov izredno malo.

Ali sploh lahko prekineš depozit

Pri banki Intesa Sanpaolo vsako zahtevo stranke za predčasno prekinitev depozita (bodisi akcijskega ali rednega) obravnava individualno: "V skladu s pogodbenimi določili je predčasna prekinitev upravičena v primeru izrednih okoliščin (bolezen, smrtni primer, naravne nesreče, selitev v tujino…). V primeru sklenitve depozita na daljavo (preko digitalnih kanalov) ima stranka pravico zahtevati odstop od depozitne pogodbe brez stroškov v roku 14 dni."

Tudi pri Unicredit Bank je to mogoče storiti le izjemoma: "Banka odobri predčasno prekinitev vezave depozita v dokazanih izrednih primerih, npr. nepričakovani bolezni ali težji poškodbi deponenta oziroma ožjega družinskega člana, smrti ožjega družinskega člana, izselitvi iz države ali naravni nesreči in drugih dejavnikih višje sile." Podobno tudi Addiko Bank.

Kateri stroški nastopijo ob prekinitvi depozita

Če vam banka odobri prekinitev depozita, bodite pozorni na stroške, ki ob tem nastopijo. "Ob prekinitvi pogodbe o vezanem depozitu stranki zaračunamo strošek predčasne prekinitve vezanega depozita, skladno s trenutno veljavno tarifo nadomestil za posle z občani. Ta strošek trenutno znaša 1,10 odstotka od glavnice in obresti oz. najmanj 55 evrov ali največ 550 evrov," so odgovorili iz Gorenjske banke. Dobro je vedeti, da za vezan depozit do datuma prekinitve velja pogodbena obrestna mera.

V primeru predčasne prekinitve vezave depozita v UniCredit Bank pripravijo ponoven obračun obresti za dobo od dneva vezave depozita do dneva prekinitve vezave: "Deponent je za predčasno prekinitev depozita dolžan plačati nadomestilo v višini dveh odstotkov (najmanj 80 evrov) od zneska privarčevanih sredstev (glavnica + obresti) na dan razvezave depozita," so pojasnili pri Unicredit Bank.

Pri Intesi Sanpaolo Bank je nekoliko drugače: za odobreno prekinitev zaračunajo 33 evrov stroškov, pri tem pa stranki izplačajo "50 odstotkov obresti, ki so se natekle v obdobju vezave (izjema so zakonsko opredeljeni odstopi od pogodb, sklenjenih na daljavo)".

Diskriminacija obstoječih komitentov? Pogosto je pri ponudbi bank zaslediti, da je višja, akcijska obrestna mera na depozite dostopna le novim komitentom. Si jo lahko izposlujejo tudi obstoječi komitenti? Tri banke so odgovorile, da je akcijska obrestna mera namenjena le novim komitentom. Tako je pri Addiko akcijskem depozitu, v katerem prihranke varčevalca plemenitijo z 2,4-odstotno obrestno mero, seveda ob izpolnjevanju pogojev - odprtje novega računa, minimalni znesek depozita je 400 evrov. "Akcijska obrestna mera je namenjena novim komitentom, ki izpolnijo pogoje posebne ponudbe. Banka ima za obstoječe stranke vzpostavljen sistem komercialnih pristojnosti za odstopanja od rednih obrestnih mer," so odgovorili iz Intese Sanpaolo Bank.  Podobno tudi Unicredit Bank: "Posebna ponudba z akcijsko obrestno mero za sklenitev depozita je namenjena novim strankam ob hkratnem odprtju transakcijskega računa s paketom Sproščeni, Aktivni ali Brezmejni."

 

"Stranka za predčasno prekinitev depozita ne plača nadomestila za predčasno prekinitev depozita," so odgovorili iz Addiko Bank. Pojasnili so še, da "na dan predčasne prekinitve depozita banka prenese vrednost glavnice skupaj z obračunanimi obrestmi na pogodbeno dogovorjen račun za sprostitev sredstev."

Ko ni mogoče prekiniti depozita - limit ali po nov kredit

Utegne se torej zgoditi, da vam banka ne bo odobrila prekinitve depozita, če vaši razlogi niso takšni, kot jih omenjajo banke. Kaj takrat?

Iz Unicredit Bank odgovarjajo, da z vsako stranko skušaj najti najustreznejšo rešitev. Konkretnejši so pri Addiko Bank: "Če ni mogoče prekiniti depozita, lahko stranka sklene premostitveni kredit z ročnostjo do poteka depozita." Tudi pri Intesi Sanopaolo ponudijo sklenitev kratktoročnega potrošniškega kredita, izpostavijo pa tudi možnost, da stranka zaprosi za dovoljeno prekoračitev stanja na transakcijskem računu (limit) oz. povečanje obstoječega limita. Obe možnosti, tako kredit kot izredni limit, omenjajo tudi pri Gorenjski banki in dodajajo:  "Za manjšo premostitev lahko varčevalec, ki hkrati posluje tudi z bančnim računom, uporabi tudi kartico z odloženim plačilom, v okviru višine odobrenega limita na omenjeni kartici."

O stroških hipotekarnega kredita smo pred kratkim pisali v članku Kam po 100 tisoč evrov kredita: razlika v preplačilu do 15 tisoč evrov, o potrošniških pa v Preračunljive banke: primerjava razkrila ogromne razlike pri potrošniških kreditih.

Bodo rahljali pogoje?

Kristalne krogle, da bi videli v prihodnost, nimamo, razmere v gospodarstvu pa se marsikje po Evropi zaostrujejo. Zato smo pri četverici bank preverili še, ali morebiti razmišljajo o rahljanju teh pogojev, v kakšnem primeru je mogoče predčasno do depozita. 

"Banka ne načrtuje spremembe pogojev za prekinitev depozita, saj so tovrstne transakcije predmet regulatorne spremljave. Nezmožnost razpolaganja z vezanimi sredstvi je bistvena značilnost depozita in vpliva na obravnavo vezanih sredstev pri izračunih količnikov likvidnosti in potrebne kapitalske ustreznosti," so pojasnili iz Intese Sanpolo Bank.

"Kar se tiče pogojev za prekinitev depozita in višine obrestnih mer, te ves čas prilagajamo potrebam naših strank ter razmeram tako na domačem kot tujih trgih," odgovarjajo iz Addiko Bank. Tudi iz Unicredit Bank so sporočili, da sprememb v tem trenutku ne predvidevajo: "Si pa vedno prizadevamo strankam ponuditi ustrezne rešitve in svojo ponudbo prilagajamo povpraševanju in razmeram na trgu."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar