Wall Street opušča stave na močnejši evro

Banke z Wall Streeta opuščajo stave na močnejši evro, saj trgi pričakujejo, da bodo ZDA do konca leta pri zviševanju obrestnih mer prehitele Evropo.

JPMorgan Chase, Morgan Stanley in Bank of New York Mellon menijo, da bi lahko skupna evropska valuta v prihodnjem letu zdrsnila za več kot tri odstotke in dosegla 1,10 dolarja. Ta mesec je že padla na najnižjo raven v zadnjem letu, saj vlagatelji v cene vračunavajo zvišanje obrestnih mer ameriške centralne banke leta 2026, hkrati pa ne pričakujejo več dvigov obresti Evropske centralne banke.

To je preobrat glede na začetek leta, ko je evropske oblikovalce politike skrbel premočan evro, saj se je povzpel nad 1,20 dolarja in dosegel najvišjo raven v skoraj petih letih. Nato ga je oslabila vojna v Iranu, saj je skok cen nafte sprožil beg v dolar, zdaj pa zaradi previdnega pristopa ECB evro še dodatno izgublja naklonjenost vlagateljev.

"Evro bi lahko proti dolarju zelo zlahka dosegel 1,10 dolarja, saj srednjeročni vlagatelji zapirajo svoje strukturne kratke pozicije v dolarju, špekulativni vlagatelji pa bi se lahko priključili trendu, ko se zagon okrepi," so zapisali strategi Morgan Stanleyja.

JPMorgan je svojo ciljno vrednost za sredino leta 2027 znižal na 1,10 dolarja, Royal Bank of Canada pa zdaj to raven pričakuje do konca 2027. Svoje napovedi sta znižala tudi Bank of America in Wells Fargo. Čeprav se takšne napovedi pogosto prilagajajo tržnim trendom, so tokratni rezi nenavadno ostri in že začenjajo zniževati konsenz v Bloombergovi anketi, ki za prihodnje leto še vedno predvideva tečaj 1,20 dolarja.

 

Bolj negativno so se obrnile tudi opcije, zlasti na daljši rok. Enoletni obrat tveganja, merilo razpoloženja in pozicioniranja, je do evra najbolj pesimističen po marcu 2025. To pomeni, da morajo trgovci plačati več, če se želijo zavarovati pred nadaljnjo šibkostjo evra v prihodnjem letu ali staviti nanjo.

"Čeprav bi lahko dolar v zelo kratkem obdobju utrdil svoje dobičke, se je trenutno težko boriti proti zagonu tega posla," je dejal Marcus Jennings iz Wells Farga.

Ta zagon so spodbudili najnovejši premiki pri pričakovanjih glede obresti. Pred prvim zasedanjem novega predsednika Feda Kevina Warsha ta mesec so se trgovci bali, da bi lahko nanj vplival pritisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa za znižanje stroškov zadolževanja. Namesto tega je Warsh jasno sporočil, da centralna banka ne bo tolerirala visoke inflacije, zaradi česar so trgovci okrepili stave na letošnje zvišanje obrestnih mer.

Medtem je njegova kolegica na čelu ECB Christine Lagarde po edinem letošnjem zvišanju obrestnih mer dejala, da se na posledice bližnjevzhodnega konflikta ni treba odzvati odločneje, saj naj bi se inflacija srednjeročno vrnila k ciljni ravni.

"Menili smo, da ECB ne bi smela zvišati obrestnih mer, njeni koraki pa so po našem mnenju dodatno oslabili argumente v prid evru zaradi vpliva na rast," je dejal Geoff Yu iz BNY Mellon. "Čeprav vidimo možnost zdrsa pod 1,10 dolarja, tega ne bi agresivno lovili."

Tisti, ki menijo, da se bo tudi Fed vzdržal zvišanja obrestnih mer, ki za prihodnje leto ostajajo negativno naravnani do dolarja ali imajo več zaupanja v evropsko gospodarstvo, imajo do evra bolj prizanesljiv pogled. Bank of America je denimo svojo napoved znižala z 1,20 na 1,15 dolarja, vendar pravi, da je do skupne valute nevtralna.

Kljub temu tisti, ki pričakujejo rast evra, hitro izginjajo. "Vzpon evra je v veliki meri končan," je dejal Kit Juckes, glavni valutni strateg pri Societe Generale. "Mislim, da energetska kriza nikoli ne more biti nevtralna za evro," je dodal in potegnil vzporednico z letom 2022, ko so skokoviti stroški energije po ruski invaziji na Ukrajino izpraznili gospodarstvo evrskega območja.