Od depresije do zamujenih priložnosti: se nam obeta IPO kakšnega državnega podjetja?

Ljubljanska borza je po donosnosti, ki jo merimo skozi rast osrednjega indeksa SBITOP, med najuspešnejšimi na svetu. Slovenski trg po razvrstitvi Morgan Stanley Capital International (MSCI) spada med (napredne) mejne trge (frontier markets). Kaj je treba narediti, da iz tega razreda prestopimo v razvijajoče se trge (emerging markets) in kdaj bi to lahko dosegli? Odgovori poznavalcev so presenetljivi.

Kot dober primer trga, ki se je po FTSE Russel premaknil med trge v razvoju, je bila izpostavljena Romunija. Pri njih so leta delali na tem, svoje pa je precej prispevala prva javna ponudba delnic (IPO) tamkajšnjega največjega proizvajalca električne energije Hidroelectrica, s katero so zbrali okoli dve milijardi evrov. Šlo je za zgodovinski uspeh.    

Kako lahko stopničko višje stopi Slovenija? Direktor družbe InterCapital Securities Danijel Delač je pojasnil, da je treba upoštevati kvalitativne in kvantitativne kriterije: "Kvalitativni niso težava: Slovenija je del EU, odprte ekonomije, brez kapitalskih omejitev, vse je na svojem mestu. Ko pa pridemo do kvantitativnih kriterijev, pa postane malce depresivno." Izpostavlja, da imamo dve veliki blue chip družbi, Krko in NLB, ne glede na to, pa bi bilo treba promet z njima bistveno povečati, več kot podvojiti. Poleg omenjenih dveh družb bi v Sloveniji potrebovali še vsaj eno tako veliko in likvidno družbo. Potem ko so pogoji izpolnjeni, ste uvrščeni na seznam, uvrstitev med trge v razvoju ni samodejna, je pojasnil Delač. Pri tem jasen: "Tega ne moreš narediti čez noč, traja vsaj deset let in več."

"Najprej je treba povečati domače povpraševanje, institucionalno in tuje povpraševanje," o načinu, kako stopničko višje, pravi predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač. Deloma so že bile aktivirane bančne vloge gospodinjstev (izdaja dveh ljudskih obveznic), poudarja pa še pomembnost povečanja števila instrumentov na trgu: "Potrebujemo nove IPO-je, več ETF-ov. To bi bila iskrica, ki bi zanetila več zanimanja na trgu." Kot tretjo stvar navaja kredibilne domače investitorje, ki lahko podpirajo IPO-je, tudi po uvrstitvi na borzo.

Slovenske družbe so Hrvatom bolj zanimive: "Imate boljše družbe"

Bombač je opozoril, da je Slovenija eno zamudila priložnost in sicer ob pokojninski reformi za samodejno vključitev v drugi pokojninski steber. Da je bila priložnost na tem področju (zaradi nestrinjanja socialnih partnerjev) zamujena, se z njim strinja tudi Nataša Stošicki, vodja oddelka za zavarovanje in kapitalske trge pri ministrstvu za finance, a meni, da je še vedno dovolj prostora. Izpostavlja tudi pomembnost davčnih spodbud, te pa je omenjal tudi Bombač, ki meni, da bi bile zelo pozitivne, če bi jih imeli denimo za podjetja ob prvem vstopu na borzo.

Delač ugotavlja, da je potrebnih več domačih vlagateljev, tako pokojninskih skladov kot malih vlagateljev: "Treba je ustvariti lokalno likvidnost, lokalno povpraševanje, potem pa so potrebni še veliki tuji institucionalni vlagatelji, ki imajo Slovenijo na radarju." Dodaja, da se trenutno hrvaški pokojninski skladi bolj zanimajo za slovenske kot hrvaške družbe: "Imate boljše družbe. Trenutno nimamo tako velikih in tako likvidnih družb. To je dejstvo," je dejal Delač, ki sicer prihaja iz Hrvaške.

Čeprav je bilo skozi razpravo večkrat slišati, kako pomemben igralec na kapitalskih trgih so pokojninci, je nekoliko drugačen pogled nanje ponudil Pasalic. Brez dvoma imajo res pomembno vlogo v primeru IPO-jev, vendar pa se ne obnašajo kot udeleženci trga, saj so delnice v njihovih rokah bolj obveznice, za katere "le" dobivajo dobre dividende: "Če želiš biti udeleženec na trgu, moraš biti na nek način aktiven. Samo kupovati, ko je IPO in nato pozabiti na delnice, ne povečuje likvidnosti."

 

V Sloveniji že nekaj časa nismo videli IPO-ja, razprava pa se je dotaknila tudi privatizacije. Stošicki je dejala, da je prva faza privatizacije bila izvedena pred več kot 30 leti, vlada pa da mora gledati, kaj je cilj privatizacije, to pa ni likvidnost kapitalskega trga. "Ne bi se strinjala s tem, da se daje poudarek na privatizacijo v tem smislu. Vlada ima druge prioritete, ko se odloča, ali nekaj privatizirati ali ne," je jasna.

Kdaj bo torej Sloveniji uvrščena med razvite trge? Pasalic meni, da se to v naslednjih desetih letih ne bo zgodilo, Bombač pravi nekje od 2030 do 2035. Delač je dejal nekoliko drugače: "Ena ženska rodi otroka v devetih mesecih, dve pa ne v 4,5 meseca – tega ne morete na silo. Pozna 2030-a mogoče. Upamo, da bom še pred upokojitvijo videl, kako BlackRockov sklad kot nor kupuje slovenska imena."

Kdo je prejel nagrado Ljubljanske borze Sklepno dejanje dogodka Ljubljanske borze je bila podelitev nagrad. Nagrado Delnica leta Prve kotacije je dobila Skupina Triglav, ena izmed treh najbolj trgovanih delnic na trgu in največja zavarovalniška skupina v regiji, Član leta je še sedmič zapored postal InterCapital Securities, z več kot 30-odstotnim deležem prometa na osrednjem segmentu.  Nagrada za najboljše odnose z vlagatelji je pripadla novomeški Krki, naziv delnica leta standardne kotacije je pripadel Salusu, ki je po delitvi delnic in uvedbi vzdrževalca likvidnosti v tretjem četrtletju ustvaril 2,7 milijona evra prometa, kar je približno dva milijona evrov več kot četrtletje prej. Delnica leta trga SI ENTER je postala Delavska hranilnica s skoraj 500 delničarji in kapitalizacijo nad 100 milijonov evrov. Letos so prvič podelili nove nagrade: Član leta (obvezniški trg) je postala OTP banka, ki je vzdrževalec likvidnosti velikega števila instrumentov s fiksnim donosom, nagrada za največji borzni premik je pripadla Skupini Triglav, z več kot 120-odstotno rastjo prometa v primerjavi z letom prej, nagrado za največji prispevek k razvoju trga pa so podelili ministrstvu za finance, ki je med drugim z uvedbo ljudskih obveznic in individualnih varčevalnih računov močno prispevalo k aktivaciji spečega kapitala slovenskih malih vlagateljev.