Dividendna donosnost indeksa S&P 500 najnižja od dot-com balona: kaj to pomeni za vlagatelje

Dividendna donosnost indeksa S&P 500 je upadla na najnižjo raven od dot-com balona v 2000-ih, saj je trg preplavila rast ozkega kroga podjetij, večinoma tehnoloških velikanov. Vrednotenja so se oddaljila od temeljev, vlagatelji pa plačujejo vse več za pričakovano in ne za realizirano rast dobička – kar samodejno znižuje donosnost vloženega kapitala.

Močan pritok kapitala v sektor umetne inteligence in prevlada podjetij, kot so Nvidia, Amazon in Alphabet, ki izplačujejo minimalne dividende ali nobenih, neposredno znižuje povprečno donosnost indeksa. Rezultat je trg, ki je videti izjemno močan na cenovnih ravneh, a hkrati vlagateljem pošilja opozorilni signal. Zgodovinsko gledano je, ko donosi padejo na te ravni, prostora za nadaljnjo rast malo, in vsako odstopanje od optimističnih pričakovanj lahko hitro spremeni razpoloženje na trgu.

 

Poleg ekstremne rasti cen delnic podjetij z veliko tržno kapitalizacijo (največjih po tržni kapitalizaciji) – katerih večji delež v indeksu znižuje povprečno dividendno donosnost, so med drugimi razlogi za trenutni trend še: osredotočenost vlagateljev na rast in ne na dividende, visoka vrednotenja (razmerja kazalnika P/E) in očitna razlika v strukturi in dobičkonosnosti podjetij v primerjavi s stanjem pred 25 leti.

V okolju, kjer tehnološki sektor velja za "varno zatočišče" in vir prihodnjih dobičkov, vlagatelji raje dajejo prednost podjetjem, ki dobiček reinvestirajo v razvoj, kot tistim, ki izplačujejo dividende. Poleg tega je ameriški trg trenutno v fazi izrazite precenjenosti – vlagatelji so pripravljeni plačati visoko ceno za dolar zaslužka, kar neposredno zmanjšuje donosnost na delnico. In končno, če primerjamo zadnje tedne z dot-com mehurčkom, je treba opozoriti, da je bil indeks S&P 500 takrat bolj raznolik, z večjim deležem stabilnih podjetij iz različnih sektorjev – energetike, financ in industrijske proizvodnje.

Po drugi strani pa se podobnosti med tem obdobjem in sedanjim odražajo v logiki in dinamiki gibanja na trgu – evforija okoli tehnološkega sektorja, pomanjkanje realnega denarnega toka in nizke dividende. Tukaj je treba še posebej poudariti, da je imel takratni tehnološki razcvet, čeprav so bile dividende nizke že pred četrt stoletja, drugačno tržno strukturo in manjši obseg naložb v razvoj naprednih tehnologij. Nizke dividende so bile znak, da so podjetja večino dobička reinvestirala v rast, zdaj pa je ta rast skoncentrirana v manjšem številu podjetij, ki porabijo več sto milijard dolarjev in se zadolžujejo. To ustvarja dodaten pritisk na trg.

"Dividendna donosnost indeksa S&P 500 se že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja dolgoročno zmanjšuje – z okoli petih odstotkov na začetku tega desetletja se je do konca devetdesetih let znižala na manj kot dva odstotka," za Bloomberg Adria pojasnjuje Mihailo Đurđević, analitik pri Senzal Capital. To obdobje po njegovih besedah sovpada z Reaganovo (40. ameriški predsednik) deregulacijo finančnega sistema in pospešenimi tehnološkimi inovacijami, ki so okoli leta 2000 postavile temelje za dot-com mehurček.

"Vendar je bila struktura največjih podjetij v indeksu S&P 500 do leta 2012 veliko bolj raznolika kot danes. Na primer, Exxon Mobil je bil večino obdobja od začetka 2000-ih do leta 2011 pogosto največje ali eno največjih podjetij v indeksu S&P 500, od leta 2012 pa je ta položaj bolj trajno prevzel Apple. Že leta 2015 Apple, Alphabet (Google) in Microsoft zasedajo prva tri mesta, leta 2017 pa Amazon in Meta. (Facebook) se jima pridružujeta kot četrto in peto podjetje,"poudarja Đurđević.

Danes jih med desetimi največjimi podjetji v tem indeksu kar osem spada v sektor tehnologije in umetne inteligence. Izjemi sta Berkshire Hathaway in Eli Lilly.

"Večina teh podjetij izplačuje minimalne ali nobene dividende, z naraščajočimi vrednotenji in vse večjim poudarkom na odkupih delnic pa je dividendna donosnost indeksa padla na rekordno nizko raven. Posledično se indeks S&P 500 vse bolj dojema kot 'stava' na umetno inteligenco in programsko opremo, kar prinaša nadpovprečne donose, a tudi večja tveganja nenadnih popravkov, ker je usoda indeksa vezana na majhno število izjemno vrednotenih tehnoloških podjetij," zaključuje Đurđević.

Dot-com mehurček in nizke dividende

Podjetja, ki so v tem obdobju izplačevala najnižje dividende, so bila Amazon, Yahoo!, Cisco Systems, Microsoft in Intel. Amazon je praktično vedno ves svoj dobiček reinvestiral v rast, Yahoo! se je osredotočil na širitev in prevzeme, Cisco pa je sledil podobni filozofiji. Microsoft na vrhuncu dot-com mehurčka ni imel dividendnega donosa – njegova prva letna dividenda je bila leta 2003. Intelova prioriteta je bila razvoj procesorjev, zato je izplačeval dividende podpovprečno.

Kaj se dogaja na trgu

Vlagatelji na Wall Streetu se obračajo k bolj tveganim sredstvom, saj verjamejo, da ameriška centralna banka Federal Reserve vstopa v cikel zniževanja obrestnih mer, da je inflacija pod nadzorom in da sektor umetne inteligence ustvarja nov val rasti. Vendar je potrebna previdnost.

Medtem ko prevlada podjetij z veliko tržno kapitalizacijo, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, potiska indeks S&P 500 na zgodovinske vrhove, največji zagovorniki umetne inteligence priznavajo, da je trg "nestanoviten". Po eni strani obstaja globoko prepričanje v dolgoročni potencial, po drugi strani pa strah, da so trenutna vrednotenja preveč napihnjena, kar se jasno kaže v rekordno nizki dividendni donosnosti.

Delnice podjetij z umetno inteligenco ostajajo nestanovitne

Wall Street je upal, da bodo impresivni rezultati Nvidie pomirili zaskrbljenost glede morebitnega mehurčka na področju umetne inteligence. Vendar se to ni zgodilo, je v nedeljo poročal Bloomberg.

Trg delnic podjetij z umetno inteligenco je zdaj razdeljen. Skeptike skrbijo visoke vrednosti in ogromne naložbe podjetij v umetno inteligenco, pogosto financirane z dolgom, kar ustvarja tveganje, da bi šibkost enega podjetja lahko potopila celoten sektor. Optimisti pa zadnji padec cen vidijo kot zdravo korekcijo in pričakujejo nadaljnjo rast, zlasti v primeru podjetij z veliko tržno kapitalizacijo.

Nvidia je sicer poročala o močnih rezultatih, vendar so njene delnice po začetnem skoku za več kot pet odstotkov vseeno padle in so v nedeljo zaključile s 3,2-odstotnim padcem. Podobna nihanja cen sta zabeležila tudi indeksa S&P 500 in Nasdaq 100, ki sta najprej rasla in nato hitro padala. Vlagatelji zdaj postavljajo vprašanja o potrebah po energiji, dobičkonosnih maržah in donosnosti naložbe (ROI). Poudarek je tudi na tem, kdaj bodo ogromne naložbe v umetno inteligenco prinesle rast in dobičkonosnost.

Medtem ko Nvidia ostaja močna, druga podjetja, ki proizvajajo čipe, izgubljajo vrednost: delnice AMD in Arm so novembra padle za več kot 20 odstotkov, SanDisk pa je po rekordni rasti letos utrpel tretjino padca.

Delnice podjetij s šibkejšimi bilancami stanja beležijo večje padce: CoreWeave (-46 odstotkov), Oracle (-24 odstotkov), Meta in Microsoft (-21 oziroma -13 odstotkov zaradi agresivnih načrtov kapitalskih naložb). Na splošno so vlagatelji razdeljeni – nekateri vidijo tveganja, drugi potencial.

Kaj to pomeni za vlagatelje

Če se za trenutek osredotočimo na najvrednejše podjetje na svetu, Nvidia, bomo opazili, da praktično ne izplačuje dividend; večino dobička reinvestira v razvoj čipov, infrastrukturo umetne inteligence in rast poslovanja. Zato je njegova dividendna donosnost praktično zanemarljiva: 0,02-odstotna donosnost pomeni, da vlagatelj, ki kupi delnice, na letni ravni ne bi prejel dobesedno nič dividend glede na ceno delnice.

To je eden od razlogov, zakaj povprečna dividendna donosnost indeksa S&P 500 upada – ker so podjetja, kot je Nvidia, v indeksu vse večja, njihova minimalna donosnost razredči skupni donos indeksa.

Za vlagatelje to konkretno pomeni naslednje:

• Nižja dividendna donosnost v prihodnjem obdobju. Če čakate na pasivni dohodek prek dividend, to ni idealen trg – donosi so skromni;
• Večje tveganje za korekcijo. Zgodovinsko gledano, ko je dividendna donosnost tako nizka, to signalizira visoko precenjenost in možnost korekcije cen, če pričakovanja ne bodo izpolnjena;
• Rast, ki temelji na krhkih temeljih. Če tehnološki sektor izgubi zagon, bi lahko celoten indeks nesorazmerno padel;

 

Dividende niso več ključna strategija v ZDA, so pa zunaj ZDA. Evropa, Kanada in trgi v razvoju ponujajo bistveno višje dividendne donose (3–6 odstotkov), zato se vlagatelji, osredotočeni na dohodek, selijo tja.

Trenutni vzorec na kapitalskih trgih je podoben tistemu iz obdobja dot-com: naložbe so ogromne, pričakovanja so na vrhuncu, trg pa je vse bolj odvisen od majhnega števila podjetij, ki poganjajo skoraj vso rast. Razlika je v temeljih in strukturi podjetij, ki so zdaj bolj dobičkonosna. To zmanjšuje tveganje popolnega propada, hkrati pa še vedno ustvarja nizke dividendne donose.