Prihodnost slovenskih borznih prvakov: kaj napovedujejo za 2026?

Borzni tečaji se praviloma oblikujejo na podlagi pričakovanj vlagateljev, zato smo se zazrli naprej – v načrte največjih slovenskih borznih družb in kaj obljubljajo delničarjem. Najpomembnejša bo dividendna politika, ki jo podjetja usklajujejo s strategijami rasti, investicijskimi cikli ter rezultati poslovanja.

Analizirali smo sveže napovedi iz letnih poročil in poslovnih načrtov šestih največjih borznih družb: Skupine Nova Ljubljanska banka (NLB), Telekoma Slovenije, Krke, Skupine Triglav, Save Re, Luke Koper in Cinkarne Celje. Iz prve kotacije tako manjka le napoved trgovca z energenti Petrol, ki navadno pričakovanja o poslovanju objavi v začetku poslovnega leta.

Vsi razen Cinkarne Celje napovedujejo rast prihodkov v prihodnjem letu in stabilno dobičkonosnost glede na ocene poslovanja v letu 2025. Optimistični so tudi delničarji, vsaj tako lahko sklepamo po rekordnih vrednostih slovenskih družb na Ljubljanski borzi. Indeks SBITOP je letos med najdonosnejšimi v Evropi, saj je od začetka leta pridobil skoraj polovico vrednosti.

 

 

Skupina NLB po močnem devetmesečju zvišuje napovedi

NLB je po devetih mesecih leta 2025 presegla pričakovanja trga in analitikov, kar ji je omogočilo dvigniti napoved prihodkov za celotno leto, a obenem banka opozarja na stroškovne pritiske, ki bodo kratkoročno omejevali dobičkonosnost. Analitiki medtem ostajajo optimistični tudi za leto 2026 – a s kančkom previdnosti zaradi stroškov dela, inflacije in negotovih obrestnih mer ECB.

Skupina NLB je v prvih devetih mesecih ustvarila več rednih prihodkov, kot je bilo pričakovano, in s tem presegla konsenz analitikov. Zato banka zdaj napoveduje, da bodo redni prihodki v letu 2025 presegli 1,2 milijarde evrov, kar je višje od prejšnje usmeritve (približno 1,2 milijarde evrov).

Tako analitiki kot NLB ocenjujejo, da bodo zadnji trije meseci leta ostali primerjalno dobri, čeprav bo nekoliko več sezonske nihajnosti in stroškovnih pritiskov. NLB je zvišala tudi napoved za razmerje med stroški in čistimi prihodki (CIR), in sicer z 48 na 49 odstotkov. Posledično je banka znižala letošnjo napoved donosnosti ROE po davkih za 50 osnovnih točk, na okoli 14,5 odstotka, normalizirani ROE pa na 19,5 odstotka. Kljub korekciji ostajata oba kazalnika visoka tako v primerjavi s konkurenco kot z zgodovinskimi povprečji.

Konsenz analitikov in napoved banke za leto 2026 sta usklajena – previdno optimistična. Analitiki pričakujejo, da bo NLB v letu 2026 še rasla, a počasneje kot v zadnjih dveh letih. Ključni parametri: prihodki naj bi presegli 1,3 milijarde evrov, ROE naj bi ostal blizu 15 odstotkov, normalizirani ROE naj bi presegel 20 odstotkov, razmerje CIR pa naj bi se v letu 2026 znova znižalo pod 48 odstotkov, ko bo digitalna transformacija začela prinašati rezultate. Tudi NLB sama napoveduje nad 1,3 milijarde evrov prihodkov, visoko enomestno rast kreditiranja ter stabilen strošek tveganja (od 30 do 50 bazičnih točk).

NLB ostaja ena najbolj donosnih bank v regiji, ob tem pa nadaljuje stabilno dividendno politiko. Do konca leta bo izplačala drugi sveženj dividend za leto 2024, skupno 257,2 milijona evrov (50 odstotkov dobička). Za leto 2025 banka napoveduje izplačilo od 50 do 60 odstotkov dobička.

 

 

Telekom Slovenije: stabilna rast, rekordne investicije in jasna dividendna politika

Skupina Telekom Slovenije za leto 2025 napoveduje 731 milijonov evrov prihodkov, 250 milijonov evrov EBITDA in 57 milijonov evrov čistega dobička, kar presega prvotne načrte. Ob devetmesečju so prihodki od prodaje znašali 546,5 milijona evrov, kar je za tri odstotke več kot v primerljivem obdobju leta 2024. Podjetje vztrajno povečuje prihodke predvsem na segmentu IKT-storitev ter učinkovitosti poslovanja, kjer močno stavi na digitalizacijo in nižanje stroškov. 

Za leto 2026 načrtujejo nadaljnjo rast – 737 milijonov evrov prihodkov, 255,5 milijona evrov EBITDA in skoraj 60 milijonov evrov čistega dobička. Poseben poudarek bo na investicijah, ki bodo zrasle na 217 milijonov evrov, kar vključuje posodobitve mobilnega in optičnega omrežja ter programske pravice. Do konca leta 2025 bodo z omrežjem 5G zagotovili 99-odstotno pokritost prebivalstva.

 

 

Pri dividendni politiki ostaja glavno vodilo strategija SPN 2024–2028: od 30 do 50 odstotkov čistega dobička bo namenjenega delničarjem, ob upoštevanju investicijskega cikla.

Krka: neustavljiva rast in ambiciozna strategija do leta 2030

Krka za leto 2025 ocenjuje dobri dve milijardi evrov prodaje, kar je šest odstotkov več kot lani, in 383 milijonov evrov čistega dobička, kar presega tako lansko kot načrtovano vrednost.

Leta 2026 naj bi prodaja zrasla na 2,132 milijarde evrov, čisti dobiček pa na 405 milijonov evrov. Največ prodaje bo ustvarjene na tujih trgih (94 odstotkov), največ v vzhodni Evropi. Konec leta 2025 bo imela skupina Krka predvidoma 13.344 redno zaposlenih (4-odstotna rast), od tega 41 odstotkov v tujini.

Investicije bodo v letu 2026 poskočile na 140 milijonov evrov, predvsem zaradi širitev proizvodnje in infrastrukture; dodatnih 20 milijonov bo vloženih v skupno indijsko podjetje Krka Pharma Private. Naložb bo za 45 milijonov evrov več kot v letu 2025. Načrt poslovanja za leto 2026 izhaja iz Strategije razvoja skupine Krka za obdobje 2026 do 2030, ki določa, da uprava za izplačilo dividend nameni najmanj 50 odstotkov ustvarjenega dobička.

 

 

Skupina Triglav: proti 160 milijonom dobička letos, v letu 2026 nova rast

Triglav je po izjemnih devetih mesecih znova dvignil napoved: za leto 2025 pričakuje med 140 in 160 milijoni evrov dobička pred davki, a ob devetmesečju ocenjuje, da bo njegova vrednost na zgornji meji napovedi. Celotni obseg poslovanja naj bi prvotnih 1,8 milijarde evrov presegel kar za tretjino.

Za leto 2026 načrtujejo od 170 do 190 milijonov evrov dobička pred davki ter več kot 2,4 milijarde evrov obsega poslovanja. Ob tem imajo ambicijo, da bi v letu 2030 obseg poslovanja znašal med 2,5 in tremi milijardami evrov, sredstva v upravljanju pa presegala 10 milijard evrov.

 

 

Strategija 2025–2030 je torej še ambicioznejša: do leta 2030 želijo podvojiti dobiček na 250 do 300 milijonov evrov, ohraniti kombinirani količnik pod 95 odstotkov ter delničarjem izplačati približno 400 milijonov evrov dividend.

Zavarovalna skupina Sava: stabilna rast in preseganje ciljev

Sava Re je v prvem polletju 2025 ustvarila 57,7 milijona evrov čistega dobička, kar pomeni 68,7 odstotka že doseženega letnega cilja. Rast obsega poslovanja je bila več kot osemodstotna, donosnost kapitala pa 16,1-odstotna – skoraj 50 odstotkov nad ciljem. Dobre rezultate je spremljala tudi hitra rast tržne kapitalizacije – ta je presegla milijardo evrov, delnica pa se je v letu dni podražila za več kot 70 odstotkov.

Pomembno vlogo pri trdni polovici leta ima tudi izjemno močan solventnostni količnik, ki je znašal med 211 in 217 odstotki, torej precej nad ciljnim razponom med 170 in 210 odstotki. Skupina je bila uspešna tudi na področju tehničnega rezultata: kombinirani količnik se je ustavil pri 86 odstotkih, kar je občutno bolje od ciljne zgornje meje pri 94 odstotkih in odraža učinkovito upravljanje škod ter stroškov.

 

 

Skupina poudarja, da v drugem delu leta ostajajo izpostavljeni vremenskim ekstremom in finančni nihajnosti, zato načrtov za zdaj ne spreminjajo. Kljub temu so ključni kazalniki trenutno boljši od pričakovanih. Za prihodnje leto načrtov še niso izdali.

Luka Koper: rekordno leto, a omejitve infrastrukture že grizejo

Luka Koper je letos na poti k najboljšim rezultatom doslej. Prihodki naj bi znašali 369,8 milijona evrov (12 odstotkov več glede na leto 2024 in devet odstotkov več glede na načrt 2025). Glavna motorja rasti sta rekordni pretovor kontejnerjev (1,238 milijona kontejnerskih enot – TEU) in avtomobilov (907 tisoč). Čisti poslovni izid bo predvidoma letos znašal 69,9 milijona evrov, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2024 ter 42 odstotkov več od načrta za leto 2025.

Za leto 2026 je napoved bolj zadržana zaradi omejitev železniške infrastrukture in največje izkoriščenosti pristaniških kapacitet. Prihodki naj bi znašali 384 milijonov evrov (rast za štiri odstotke), čisti dobiček pa 65,1 milijona evrov. Ob tem načrtujejo povečanje pretovora glede na leto 2025 na ključni blagovni skupini kontejnerjev za odstotek na raven 1.252 tisoč TEU in enoodstotno zmanjšanje na blagovni skupini avtomobilov na raven 899 tisoč vozil.

 

 

Investicije bodo rekordne – 202 milijona evrov, večinoma za širitev kontejnerskega terminala, novo garažno hišo za avtomobile ter trajnostne projekte.

Cinkarna Celje: nihanja v panogi prinašajo občutno manjši dobiček

Cinkarna za leto 2026 napoveduje 194 milijonov evrov prihodkov, nekoliko manj kot v letu 2025, ko naj bi dosegli 197,7 milijona evrov. Čisti dobiček bo občutno manjši – za osem milijonov evrov, kar je posledica nižjih cen pigmenta TiO₂ in dražjih surovin za žveplovo kislino.

EBITDA naj bi upadel s 35,7 milijona v letu 2025 na 24,8 milijona evrov v letu 2026. Investicije bodo znašale 17,2 milijona evrov, število zaposlenih pa se bo zmanjšalo za približno 28 ljudi.

 

 

Podjetje opozarja, da so vse napovedi povezane z velikimi tveganji, saj je panoga izrazito ciklična in odvisna od gibanj surovin ter globalne industrijske aktivnosti. Skupni obseg investicij v letu 2026 je načrtovan v višini 17,2 milijona evrov, kar je nekoliko več od letošnje ocene do konca leta (15,4 milijona evrov).

 

Ambiciozno v leto 2026

Slovenski blue chipi v prihodnje leto vstopajo s solidnimi temelji, ambicioznimi naložbenimi cikli in jasno izpostavljenimi strateškimi cilji. Z vidika vlagateljev, ki so tradicionalno osredotočeni na stabilnost, dividendne donose in predvidljiv poslovni model, slovenska borzna podjetja ponujajo razmeroma visoko stopnjo predvidljivosti poslovanja.

Pri Telekomu Slovenije ostajajo v ospredju stabilna dividendna politika, rast digitalnih storitev in veliki investicijski cikel, ki zagotavlja tehnološko prednost na domačem trgu. Krka potrjuje status najmočnejšega stebra Ljubljanske borze – z geografsko razpršeno prodajo, visoko dobičkonosnostjo in previdno, a sistematično rastjo, ki jo uprava načrtuje do leta 2030.

Triglav in Sava Re dokazujeta, da je slovenski zavarovalni sektor kljub poplavnim nevarnostim in globalnim šokom izjemno odporen, z visokimi kazalniki solventnosti in dolgoročno dividendno naravnanostjo. Luka Koper pa ostaja občutljiva za globalne logistične tokove, a kljub temu uspešno presega načrte in širi zmogljivosti, kar utrjuje njen položaj regijske voditeljice. Cinkarna Celje vstopa v novo leto bolj previdno – z nekoliko manjšimi maržami, vendar stabilno proizvodnjo in jasno zastavljenimi investicijskimi prioritetami.

Če povzamemo: prihodnost slovenskih blue chipov bo odvisna od uspešnosti naložbenih ciklov, globalnih makroekonomskih trendov in domačega regulatornega okolja. Kljub temu pa napovedi kažejo, da bo večina vodilnih podjetij tudi v prihodnjih letih ustvarjala stabilne denarne tokove in ohranjala dobičkonosnost, kar je za vlagatelje, sploh v času, ko se borzni tečaji oblikujejo na podlagi pričakovanj o prihodnjem poslovanju, prejšnji rezultati pa niso jamstvo za prihodnje donose, pomemben podatek.