Obveznica NLB s 6,5-odstotnim donosom. Kaj je v ozadju?

Nova ljubljanska banka (NLB) je vlagateljem prodala obveznico, ki bo kupcem prinesla visok, 6,5-odstotni letni donos. Kje so razlogi za takšno obrestno mero?

NLB je s prodajo obveznice AT1 zbrala 300 milijonov evrov kapitala. Za obresti bo tako plačala 19,5 milijona evrov na leto.

Ponudb je bilo za več kot milijardo evrov

Obveznica nima roka zapadlosti, ima pa možnost odpoklica po petih letih. V tem primeru banka lastnikom plača glavnico in obresti, obveznica pa neha obstajati.

Vlagatelji so transakcijo dobro sprejeli, so sporočili iz NLB, končna knjiga naročil je presegla milijardo evrov, torej trikrat več od ponujenega obsega obveznic. Obveznice so pri bonitetni agenciji S&P Global Ratings pridobile oceno BB-.

Zaradi visokega povpraševanja vlagateljev, med njimi so upravljavci skladov, pokojninski skladi, zavarovalnice in drugi, se je indikativna cena, ki je bila postavljena na raven okoli sedmih odstotkov, znižala za 50 bazičnih točk na 6,5 odstotka letno, so sporočili iz NLB.

Dodatni kapital za širitev poslovanja

Izdaja bo podprla ambiciozno strategijo rasti NLB, je sporočil predsednik uprave Blaž Brodnjak. Njihov cilj je do konca leta 2030 doseči bilančno vsoto, večjo od 50 milijard evrov, prihodke iz rednega poslovanja povišati nad dve milijardi evrov in doseči dobiček v vrednosti milijarde evrov.

"Z letno rastjo od osem do devet odstotkov bi do leta 2030 prišli do 44 ali 45 milijard evrov bilančne vsote. Če bi se spotoma pojavile morebitne priložnosti za nakupe banke v Albaniji, Federaciji Bosne in Hercegovine ali še kje drugje na naših ciljnih trgih, mogoče tudi v zavarovalni panogi, smo jasno povedali, da bi bili tudi za to zainteresirani. Prav tako nas zanimata lizing ter vstop v finančno-tehnološka podjetja," je v pogovoru za Bloomberg Adria letos povedal Brodnjak.

Zakaj je donosnost obveznice AT1 glede na druge obveznice tako visoka? NLB, na primer, je januarja letos izdala štiriletno obveznico Senior Preferred Note z obrestno mero 3,5 odstotka letno v vrednosti 500 milijonov evrov, lani pa šestletno obveznico z obrestno mero 4,5, prav tako v vrednosti 500 milijonov evrov.

 

Slovenija pa državljanom z ljudsko obveznico omogoča 3,4-odstotni donos (pri leta 2024 izdani triletni obveznici) oziroma 2,75-odstotni donos (pri letos izdani triletni obveznici).

Vlaganje v obveznice AT1 je tvegano

"Obrestna mera odraža sistematično delo z investitorji in je v splošnem skladna s primerljivimi izdajatelji. Banka je zdaj dobro pripravljena na naslednje obdobje rasti," je zapisal Archibald Kremser, član uprave NLB, pristojen za finančno področje.

Povprečna donosnost obveznic AT1 evropskih bank letos znaša 6,8 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. Kar pomeni, da je NLB dosegla nadpovprečno ugodno obrestno mero.

Donosi obveznic AT1 so visoki zaradi višje tveganosti teh obveznic. "Vlaganje v obveznice AT1 je lahko zelo tvegano; včasih jih opisujejo kot naložbe z visokim donosom, na katerih je pritrjena ročna granata," so zapisali pri Bloombergu.

Obveznice AT1 (Additional Tier 1) so najbolj podrejene obveznice, ki jih izdajo banke. Imetniki običajnih obveznic imajo pravico do premoženja ali dobička banke, če ta naleti na težave, medtem ko so imetniki obveznic AT1 na zadnjem mestu pri delitvi premoženja.

Glavnice ni treba poplačati

Bloomberg pojasnjuje, da so obveznice AT1 v Evropi postale priljubljene po finančni krizi 2008 kot orodje za rekapitalizacijo bank. Namenjene so temu, da imetnikom obveznic naložijo izgube, če banka v težavah potrebuje kapital za nadaljevanje poslovanja.

Banka lahko svoje obveznice AT1 pretvori v delnice ali zmanjša njihovo vrednost, če finančni kazalniki padejo pod določeno raven. Banka lahko tudi preskoči izplačilo obresti, ne da bi ga morala nadomestiti pozneje. Obveznice AT1 nimajo roka poplačila (angleško perpetual), kar pomeni, da jih ni treba nikoli odplačati, razen če banka to želi.

Bloomberg opozarja, da to v praksi pomeni, da vlagatelji tvegajo svoj denar in banka nima obveznosti, da ga vrne. Neplačilo dolga AT1 tudi ni obravnavano kot neizpolnitev obveznosti ali kreditni dogodek.

AT1, poimenovane tudi obveznice "CoCo" (angleško contingent convertible bonds), so križanec med dolgom in kapitalom. Z njimi lahko banka absorbira izgube in štejejo kot del regulativnega kapitala banke.

Med reševanjem banke Credit Suisse so izbrisali obveznice AT1 

Tveganja s to vrsto investicije so se pokazala leta 2023, ko so bile obveznice AT1 banke Credit Suisse v vrednosti 17 milijard dolarjev izbrisane, ko so banko rešili pred propadom s pomočjo švicarske države in konkurenčne banke UBS Group, so pojasnili pri Bloombergu.

NLB je že leta 2022 izdala podrejeno obveznico AT1, njena obrestna mera znaša 9,721 odstotka letno. Glavnica znaša 82 milijonov evrov. Banka lahko obveznico poplača v obdobju pet do pet in pol let po izdaji, do 23. marca 2028.

Obveznice AT1 niso namenjene običajnim malim vlagateljem. Kupci morajo biti profesionalni ali dobro obveščeni vlagatelji. Te obveznice sicer kotirajo na borzi, a mali vlagatelji z njimi ne morejo trgovati.

Najnovejši podatki Banke Slovenije o poslovanju slovenskih bank kažejo, da so slovenske banke z obveznicami zadolžene za 3,6 milijarde evrov, kar zajema 6,4 odstotka njihove pasive.