Pregled delnic obrambne industrije: Evropa galopira pred ZDA

Če je bil osnovni cilj Evropske unije, ustanovljene kot Evropska gospodarska skupnost z Rimsko pogodbo leta 1957, gospodarska integracija držav članic in s tem preprečitev uničujočih vojn, ki so staro celino na začetku 20. stoletja pogoltnili, je z zorenjem bloka zdaj 27 držav razsežnost organizacije prevzela tudi druga področja. Pristojnosti Bruslja so začele naraščati z dolžniško krizo na začetku prejšnjega desetletja ter se zgolj poglobile s pandemijo in rusko invazijo Ukrajine leta 2022.

Bruselj, pretresen zaradi naraščajočih varnostnih tveganj na vzhodu in negotovosti glede obrambne podpore svojega transatlantskega zaveznika, je letos napovedal ustanovitev obrambnega sklada v vrednosti 150 milijard evrov, ki bo razdeljeval denar državam, ki želijo vlagati v obrambne zmogljivosti, kot so strelivo, droni in zaščita kritične infrastrukture.

Program je marca predlagala Evropska komisija, izvršni organ EU, kot odgovor na umik ameriških obrambnih zagotovil v Evropi predsednika Donalda Trumpa. Sklad državam članicam omogoča fiskalno fleksibilnost pri porabi za obrambo, kar bi lahko skupaj mobiliziralo 800 milijard evrov.

Komisija bo 150 milijard evrov zbrala na kapitalskih trgih in denar na zahtevo izplačala kot posojila državam članicam, pri čemer bodo prednostno vlogo imela evropska obrambna podjetja.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je to označila za "trenutek, ki se zgodi enkrat v generaciji", in dejala, da se bo EU v naslednjem desetletju soočila s potrebami po obrambnih naložbah v vrednosti približno 500 milijard evrov. Novic so se najbolj razveselila evropska obrambna podjetja, ki letos vodijo borzni pohod razmeroma počasne industrije stare celine.

Zveza Nato medtem poziva evropske države članice, naj petkrat povečajo zmogljivosti zračne obrambe s kopnega, iz Bele hiše pa medtem prihajajo tudi pozivi o predlogu za povečanje ciljnega zneska izdatkov držav članic Nata s sedanjih dveh odstotkov BDP na pet odstotkov. Predlog bo verjetno potrdil vrh državnih voditeljev na pomembnem srečanju v Haagu konec tega meseca, navaja Politico.

Svoje obrambne izdatke namerava povečati tudi večna zamudnica Slovenija, pri čemer je resorni obrambni minister Borut Sajovic prepričan, da bo Sloveniji tako uspelo doseči zastavljeni kratkoročni cilj dviga obrambnih izdatkov na dva odstotka, pozneje tri in več; tako bo lahko premier Robert Golob na vrhu Nata konec junija prepričal tudi nejevernega Trumpa, ki pričakuje dvig na pet odstotkov. "Z resolucijo krepimo finančna sredstva za letos in za 0,2 odstotka vsako leto do izteka desetletja," v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnjuje postopnost trošenja.

Kako se na oboroževalno mrzlico stare celine odzivajo ključne delnice evropskih obrambnih podjetij, ki letos celo prekašajo svoje ameriške konkurente? Zaradi rasti vrednosti evropskih delnic v letu 2025 se je tržna vrednost celine letos denimo povečala za približno 100 milijard dolarjev.

Rheinmetall

Redkokateremu nemškemu podjetju gre trenutno tako dobro kot proizvajalcu tankov, oklepnih vozil in izstrelkov za topništvo Rheinmetall. Največji nemški proizvajalec oborožitve Rheinmetall je v prvih treh mesecih tega leta poročal o povečanju prodaje, predvsem na račun domačih naročil in povečane porabe za obrambo v Evropi.

Rheinmetall je v prvem kvartalu poročal o 46-odstotnem medletnem povečanju prodaje na 2,3 milijarde evrov, k čemur je prispevalo 73-odstotno povečanje prodaje na področju obrambe. Podjetje navaja, da je 70 odstotkov prodaje ustvarilo v tujini, pri čemer so se prihodki njegove obrambne divizije povečali na 1,8 milijarde evrov. Rheinmetallov dobiček se je povečal za 70 odstotkov, tako da je dobiček na delnico znašal 1,92 evra.

Delnica Rheinmetalla je letos zrasla za kar 212 odstotkov.

Depositphotos

 

Leonardo

Astronomske delniške donose beleži tudi italijanski Leonardo, in sicer v vrednosti 108 odstotkov. Italijanska družba je znana predvsem po helikopterjih (šest helikopterjev v vrednosti 188 milijonov evrov je naročila tudi Slovenija) ter elektronskih in radarskih sistemih za letalstvo.

Čeprav je podjetje precej manj vpleteno v ukrajinsko vojno, pa so vlagatelji nagradili hitro rast prihodkov in Leonardovo vključevanje v oboroževanje Evrope. Med drugim je italijansko podjetje ustanovilo partnersko podjetje z nemškim Rheinmetall, rezultat tega sodelovanja pa bodo nova oklepna vozila za italijansko vojsko. 

Delnica je letos pridobila 108 odstotkov. 

BAE Systems

BAE Systems je britansko obrambno podjetje, ki sodi med največje svetovne dobavitelje vojaške tehnologije, vključno z bojnimi vozili, letali (Eurofighter Typhoon), ladjami, podmornicami ter kibernetskimi rešitvami. Deluje globalno, zlasti v ZDA, Veliki Britaniji in Savdski Arabiji.

Februarja je družba poročala o še enem uspešnem letu, v katerem je obseg naročil dosegel rekordnih 77,8 milijarde funtov, prodaja in EBIT pa sta se v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 14 odstotkov, kar je bilo pred ambicioznimi obrambnimi načrti britanskega premierja Keira Starmerja in evropski nameri pospešenega oboroževanja.

Delnica družbe je letos narasla za približno 71 odstotkov.

Saab

Kot smo pisali lani, preporod doživlja tudi švedski Saab AB. Proizvajalec oborožitve je znan predvsem po letalih, proizvaja pa tudi raketne sisteme in vojaške ladje. Ker članice Nata dajejo prednost proizvajalcem znotraj vojaške zveze, je vstop Švedske v severnoatlantsko zavezništvo odprl novo poglavje. Analitiki za naslednja leta pričakujejo kar 15-odstotno medletno rast prihodkov, pred vojno v Ukrajini pa je bila ta rast manj kot štiriodstotna.

Potencial so nagradili tudi vlagatelji, vrednost delnic podjetja pa se je letos zvišala za 116 odstotkov.

Thales

Thales Group je vodilno francosko obrambno podjetje, specializirano predvsem za napredno tehnologijo na področju letalstva in vesolja in transporta. Družba razvija širok spekter sistemov, vključno z radarsko tehnologijo, komunikacijskimi omrežji, sistemi za zračni promet, nadzornimi sistemi, brezpilotnimi vozili ter opremo za satelite in vesoljske misije.

Podjetje je tesno povezano s francosko vlado, ki ima delež v lastništvu in sodeluje pri številnih strateških projektih, kot je evropski vojaški radar GM200 ali sodelovanje pri razvoju rafale lovcev. Prav na področju slednjih Thales sodeluje s proizvajalcem vojaških in civilnih letal Dassault Aviation, ki se je na začetku maja zaradi sestrelitve svojih letal v spopadu med zračnimi silami Indije in Pakistana znašlo na naslovnicah.

Delnice družbe Thales so letos narasle za 98 odstotkov, delnice Dassault Aviation pa upadle za 0,33 odstotka.

Vincent Juvyns, svetovni tržni strateg pri družbi JPMorgan Asset Management, je marca za Bloomberg dejal, da se bodo javni izdatki za obrambo v prihodnjih letih močno povečali, tudi če bo mir v Ukrajini kljub nedavnim diplomatskim spopadom med zavezniki dosežen že leta 2025. "Človek čuti veliko soglasje, da bo Evropa vzela svojo prihodnost v svoje roke in da se bo povečala vojaška poraba," je dejal.

Depositphotos

 

Ameriški obrambni težkokategorniki zaostajajo za evropskimi

Povečano oboroževanje po ruski invaziji Ukrajine je vlagateljem v obrambno industrijo prineslo lepe zaslužke, pri tem pa so se izkazale predvsem evropske delnice. Kot smo pisali lani, je poglaviten razlog težave ameriških podjetij: Boeing se sooča z okvarami civilnih letal, RTX z napako na motorjih Pratt & Whitney, Lockheed Martin ima težave pri izdelavi nove generacije lovskih letal F-35, Northrop Grumman pa tepejo stroški razvoja novega strateškega bombnika B-21. 

Kot smo ugotavljali lani, pa je drugi pomembni, nekoliko bolj dolgoročnejši razlog pretekla zapostavljenost evropske obrambne industrije, ki z novimi geopolitičnimi napetostmi in evropsko usmeritvijo k večji samozadostnosti dobiva v svoja jadra precej več vetra kot ameriški konkurenti.

Boeing je denimo dosegel napredek pri stabilizaciji proizvodnje in uvedbi ukrepov za zmanjšanje porabe prostega denarnega toka. Izvršni direktor Kelly Ortberg je februarja dejal, da se proizvodnja letala 737 MAX približuje 38 letalom na mesec, kar je meja, ki jo je določila Zvezna letalska uprava (FAA). Boeing upa, da bo do konca leta to število povečal na 47.

Boeing bo ta mesec ponovno začel dobavljati letala na Kitajsko, potem ko je bila dobava prekinjena zaradi trgovinske vojne s Trumpovo administracijo, prav tako pa je Trump med svojo zalivsko turnejo proizvajalcu zagotovil rekordno naročilo Qatar Airways v vrednosti 96 milijard dolarjev. Delnica družbe je letos narasla za 23 odstotkov.

Čeprav je bila delnica družbe Lockheed Martin lani med najbolj donosnimi ameriškimi podjetji, je vrednost letos ostala nespremenjena. Nekoliko negotovosti ostaja tudi okoli dobav letala F-35, ki zajema okoli 30 odstotkov prihodkov podjetja in odločitve ameriške vojske, ki je do naslednjega leta preložila odločitev o odobritvi polne proizvodnje radarskega sistema za zračno obrambo družbe v vrednosti dveh milijard dolarjev, ki je bil predstavljen kot kandidat za predlagani obrambni sistem 'Zlate kupole'.

Bloomberg Mercury

 

Razcvet obrambne industrije

V svetovnem merilu je opaziti večja vlaganja v vojaškoindustrijske komplekse, je marca ugotavljal analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković. Gledano v odstotku BDP, namenjenem obrambnim izdatkom, se je ta v letu 2023 povečal za 0,3 odstotne točke s petletnega povprečja 1,9 odstotka. Medtem ko je poraba v ZDA razmeroma stabilna pri 3,4 odstotka, se je v Evropi povečala za 40 odstotkov na 2,8 odstotka. Tudi regija Adria beleži rast z 1,5 odstotka na 1,7 odstotka.

Borzni indeksi vojaškoindustrijskega sektorja zaradi naraščajočega povpraševanja beležijo pozitiven trend. Največjo rast je dosegel indeks MSCI, ki spremlja evropska podjetja v vojaškoindustrijskem kompleksu. Prehitel je tako MSCI Global Defence Index kot MSCI General Index. Največji skok vrednosti tega indeksa je bil zabeležen po marcu 2025.

Trenutno razmerje med ceno in dobičkom (P/E) za evropski obrambni indeks je 34,3, kar je nižje od povprečja ameriških podjetij (47,3), a še vedno občutno višje od tržnega povprečja (20,9), kar kaže na velika pričakovanja glede rasti dobička v sektorju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar