Vlade se na trgih sindiciranih obveznic zadolžujejo z rekordnim tempom, saj javna poraba močno narašča. Državni izdajatelji so letos doslej izdali za 504 milijarde dolarjev dolga, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg. To je več kot v prvi polovici leta 2020, ko so države financirale podporo svojim gospodarstvom med zaprtji zaradi covida.
Proračunski primanjkljaji se povečujejo že od svetovne finančne krize. Močno so poskočili med pandemijo, ko so bile obrestne mere znižane na rekordno nizke ravni, zdaj pa se znova širijo, saj vlade povečujejo izdatke za obrambo in poskušajo gospodinjstva zaščititi pred cenovnimi šoki, ki jih je povzročila vojna z Iranom. Pritisk povečujejo tudi staranje prebivalstva in višje obrestne mere.
"Glavni dejavnik ponudbe je v bistvu povečana javna poraba in s tem večje potrebe po financiranju," je dejal Jens Peter Sorensen, glavni analitik pri Danske Bank, pri čemer je opozoril na večje izdatke za vojsko, infrastrukturo in prehod na čistejšo energijo.
Nemčija in druge države namenjajo več sto milijard evrov za orožje in strelivo, Evropska unija pa je sprostila svoja pravila, da bi omogočila dodatno porabo za obrambo in energetske pobude, ki zmanjšujejo porabo fosilnih goriv.
Zneski, zbrani s sindiciranimi izdajami, so precej manjši od tistih, ki jih države zberejo na rednih dražbah državnega dolga, tudi zato, ker ameriško finančno ministrstvo obveznice izdaja izključno prek dražb. Toda najem bank za prodajo izdaj vlagateljem je priljubljen drugod, zlasti v Evropi. To je lahko manj tvegana možnost, kadar so trgi volatilni, upravljavcem dolga pa daje večji nadzor nad časom izdaje.
Italija znova vodi
Italija je bila v osmih od zadnjih desetih let največja posojilojemalka na trgu državnih sindiciranih izdaj. Tudi leta 2026 znova vodi, saj je v prvih šestih mesecih zbrala že skoraj 70 milijard evrov oziroma, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg.
Nemčija, ki je preoblikovala svoja fiskalna pravila, da bi povečala porabo za obrambo in infrastrukturo, je letos s tremi sindiciranimi izdajami doslej zbrala 14 milijard evrov, medtem ko so Združeno kraljestvo, Belgija in Srbija izpeljali svoje največje izdaje doslej. Med desetimi največjimi letošnjimi izdajatelji sta tudi Avstralija in Mehika.
Povpraševanje ostaja močno, zlasti po krajših ročnostih, vlade pa izkoriščajo priložnost, da se prebijejo skozi natrpan razpored refinanciranja in financirajo višjo porabo kljub negotovi poti obrestnih mer, je dejal Johnathan Owen, upravljavec portfelja pri TwentyFour Asset Management. "Izrabljajo to okno, dokler so trgi zdravi in pripravljeni kupovati," je dodal.
Ker je inflacijski šok vojne v Perzijskem zalivu zvišal donosnosti, so se obeti za svetovno gospodarstvo poslabšali, kar je zapletlo napovedi glede obrestnih mer. Evropska centralna banka naj bi ta teden izvedla prvi dvig obrestnih mer po letu 2023, ameriška centralna banka Fed pa naj bi denarno politiko zaostrila pozneje letos, čeprav je nadaljnji potek manj jasen.
Dražbe ameriškega finančnega ministrstva so marca, takoj po začetku konflikta, prizadela povišana nihanja na trgu obrestnih mer. Od takrat je bilo malo znakov, da vlagatelji izgubljajo apetit po dolgu, vendar v zameno zahtevajo več. Majska dražba 30-letnih ameriških obveznic je bila prva po letu 2007, na kateri je bila dosežena donosnost nad petimi odstotki. Medtem je aprilska izdaja Združenega kraljestva v višini 15 milijard funtov oziroma 20,2 milijarde dolarjev pritegnila rekordna naročila kupcev, ki jih je privabila najvišja donosnost desetletnega dolga po letu 2008.
Refinanciranje pandemičnega dolga
Povečanje izdajanja poganjajo tudi višje od običajnih zapadlosti dolga, saj začenjajo zapadati obveznice iz obdobja covida. Analiza Natixisa kaže, da so se posli refinanciranja držav evrskega območja leta 2026 povečali za 26 odstotkov, kar presega 11-odstotno medletno rast skupnih sindiciranih izdaj.
"Ta razkorak kaže, da rekordna prva polovica leta izhaja predvsem iz zapadlosti dolga, ne pa iz oportunističnega pospeševanja izdaj pred morebitnimi dvigi obrestnih mer," je v začetku meseca dejal Theophile Legrand, strateg za obrestne mere pri Natixisu. Kljub temu obstajajo znaki, da bi nekateri evropski posojilojemalci lahko poskušali zakleniti stroške financiranja, preden se ti zvišajo, sodeč po trendih prejšnjega meseca.
Maja so se "zapadlosti v primerjavi z letom prej dejansko zmanjšale, sindicirane izdaje pa so poskočile z 32 milijard na 45 milijard evrov, kar kaže vsaj na določeno mero oportunističnega vnaprejšnjega izdajanja," je dodal Legrand.
Tempo izdajanja v preostanku leta bo morda odvisen od odločitev centralnih bank glede obrestnih mer. Sindicirane izdaje Belgije, Španije, Avstrije in Portugalske maja so bile "zgodnejše od pričakovanj", so v zapisu z dne 3. junija zapisali strategi ING, med njimi Benjamin Schroeder.
Drugi skušajo na trg priti pred poletnim zatišjem. Grčija naj bi v sredo vstopila na trg, potem ko je najela banke za dodatno izdajo obveznic z zapadlostjo leta 2036. Verjetno se ji bo pridružila Švedska, ki je podelila mandat za prodajo triletnega dolga v evrih.
"V drugi polovici leta bo na trg prišlo še veliko državnega dolga evrskega območja," je dejal Harvey Bradley, vodja globalnih obrestnih mer pri Insight Investment.
— S pomočjo Georgie Hall in Elizabeth Stanton
.webp){kind=icon}
