Minister Borut Sajovic: 'Čas je, da izpolnimo, kar smo Natu obljubili'

Spremenjen varnostni kontekst, geopolitične razmere in transakcijski Donald Trump zahtevajo od evropskih držav članic Nata okrepljeno in prilagojeno delovanje, vključno s krepitvijo lastnih obrambnih sposobnosti. Slovenija ni izjema, in zato je vlada pripravila novo Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki vključuje tudi nove nakupe orožja in zdaj že famozne nakupe opreme za tako imenovano dvojno (vojaško-civilno) rabo.

Resorni obrambni minister Borut Sajovic je prepričan, da bo Sloveniji tako uspelo doseči zastavljeni kratkoročni cilj dviga obrambnih izdatkov na dva odstotka, kasneje tri in več; tako bo premier Robert Golob lahko na vrhu Nata konec junija prepričati tudi nejevernega Trumpa, ki pričakuje dvig na pet odstotkov. "Z resolucijo krepimo finančna sredstva za letos in za 0,2 odstotka vsako leto do izteka desetletja," pojasnjuje postopnost trošenja. "Več sredstev gre tako za obtožitev kot tudi tako imenovano dvojno rabo in gospodarstvo ter za bolnišnice, kibernetsko varnost in cestno in železniško infrastrukturo," je povedal.

Za modernizacijo in novo opremo Slovenske vojske (SV) ne bo potreben rebalans proračuna, saj so za to po besedah ministra na voljo "tudi evropski mehanizmi, ugodnejša možnost zadolževanja in odstop od fiskalnega pravila ter 150 milijard evrov evropskih sredstev za namen krepitve obrambe". A eno izmed ključnih vprašanj povečanega trošenja je, kaj bo od tega imela vse močnejša in že tako inovativna domača obrambna industrija, ki se je odlikovala zlasti z razvojem vse bolj aktualnih dronov.

Pred nedavnim je bil potrjen predlog Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do 2040. V čem se ta razlikuje od prejšnje resolucije, ki je bila v veljavi zadnji dve leti?

Predlog je bil potrjen na vladi in je šel tudi v državni zbor. Krepimo izdatke za obrambo do konca leta v skladu z našimi napovedmi in zavezami. Z resolucijo krepimo finančna sredstva za letos in za 0,2 odstotka vsako leto do izteka desetletja. Več sredstev gre za samo obtožitev, za tako imenovano dvojno rabo in gospodarstvo ter za bolnišnice, kibernetsko varnost in cestno in železniško infrastrukturo.

Povečanje je glede na predhodna leta precejšnje. Kako bo Slovenija porabila dodatna nova sredstva v vrednosti dveh odstotkov BDP? Bo potreben rebalans proračuna in kako bo poraba videti v naslednjih letih, ko bodo izdatki naraščali na tri odstotke?

Varnost je ključno področje za obstoj vsake družbe. Če te ni, potem ni zdravstva, socialnega varstva, gospodarske rasti in še česa. Slovenija je gospodarsko trdna država, zato v omenjene resorje finančno ne nameravamo posegati. Za povečane naložbe v obrambo so predvideni tudi evropski mehanizmi, ugodnejša možnost zadolževanja in odstop od fiskalnega pravila ter 150 milijard evrov evropskih sredstev za namen krepitve obrambe. 

Za koliko se bo morala država v ta namen zadolžiti na mednarodnih finančnih trgih?

Podatki v tem trenutku niso znani niti bistveni. Dejstvo je, da gre za zagotovilo, s katerim se strinja tako rekoč vsa slovenska politika, da osnovne dejavnosti ostanejo na ravni kot doslej, dodatna sredstva pa iščemo drugje v skladu z napovedmi in v okviru proračuna. Seveda pa bo veliko odvisno od tega, kakšna bo v prihodnje gospodarska rast.  

Kako komentirate nekatere kritike, ki pravijo, da gre v bistvu za prejšnjo resolucijo 'na steroidih'?

Če je nekdo dal zavezo pred desetimi leti in je ni izpolnil in je od tega odvisna kredibilnost v zavezništvu Nato, potem je treba obljubljeno, konkretno so to obrambne zmogljivosti, okrepiti.

Vse nakupe za krepitev zmogljivosti pripravi stroka, ne politika, in so v Sloveniji v programu že nekaj let. So namreč del paketa modernizacije Slovenske vojske, ki sta ga na začetku mandata te vlade v pravo smer začrtala takratni minister za obrambo Marjan Šarec in državni sekretar Damir Črnčec. Slovenska obramba se zato pospešeno modernizira in usposablja, pri čemer gre za zadeve, ki bi jih morali postoriti že pred leti.

Katere dodatne investicije so še načrtovane?

Naša zaveza vključuje vzpostavitev dveh bataljonskih bojnih skupin, ki ne bosta služili Natu, ampak SV, saj bodo pripadnikom zagotavljale varnost in mobilnost. Zato bomo morali dobaviti ustrezna vozila, kar so osemkolesniki patria, izvajanje naročila je že v teku.

Treba se je zavedati, da so aktualne vojne drugačne. Prejšnji teden je bil v javnosti objavljen podatek, da je 80 odstotkov vse škode na človeški sili, na opremi in gospodarsko-civilni infrastrukturi v Ukrajini povzročenih z zračnimi napadi, predvsem droni. Zato je treba okrepiti tudi protidronsko in protiraketno obrambo.

Vozila 4 x 4 smo večinoma že prejeli, dodatne dobave so v teku. Tu je še posodobitev helikopterjev cougar, pa drugo transportno letalo spartan, ki je že na domicilnem letališču, iz remonta pa se vrača tudi ladja Triglav.

Obstaja potreba po taktičnih kamionskih vozilih, ki jih že imamo, a moramo njihovo število še povečati. Pripadniki SV si namreč zaslužijo najvarnejšo in najsodobnejšo osebno opremo in oborožitev, nastanjeni pa morajo biti v prostorih, ki so temu ustrezni in dostojni. Zato so predvidene tudi številne obnove infrastrukture v glavni vojašnici Edvarda Peperka in drugod od Postojne do Maribora.    

Dvojna raba vključuje tudi posodobitev šestih transportnih helikopterjev cougar, naročena pa so tudi druga nova plovila, ki lahko služijo tako vojaški kot civilni rabi. Tu sta še kibernetska varnost in oblikovanje centra za kibernetsko varnost, ki bo skrbel za obrambo trinajstih kritičnih stebrov od energetske do finančne oziroma bančne infrastrukture. V tem trenutku je v teku izbira gradbenega izvajalca za njegovo izgradnjo, kar pomeni, da imamo gradbeno dovoljenje, projekt pa bo dokončn do leta 2027.

Širimo tudi bolnico Petra Držaja v Ljubljani, hkrati pa se v tem oziru ukvarjamo še s šestimi lokacijami po državi.

Pred dnevi je Ukrajina izvedla drzen in uničujoč napad z droni, v katerem je uničila velik del strateškega letalstva Rusije. Analitiki menijo, da je množična uporaba naprednih dronov preostala konvencionalna orožja poslala na smetišče zgodovine. Kako bo Slovenija na področju opreme povsem konkretno temu sledila? Ali bomo kupili več dronov?

Treba je vedeti, da je naša strategija obrambna. Mi se ne razvijamo v smeri napadalnosti, ampak da bi se branili. Zato bolj kot večje število dronov - nekaj sicer zagotovo - potrebujemo ustrezna protiorožja, tako za balistične rakete kot tudi za protidronsko obrambo, in vse to razvijamo ter tudi naročamo.

So v načrtih tudi večje investicije v spodbujanje proizvodnje dronov pri nas?

Slovenija ima kar nekaj preizkušenih in mednarodno renomiranih proizvajalcev, ki so si te reference zagotovili prek sodelovanja s SV. To je vsekakor model sodelovanja, ki si ga želimo še okrepiti - da namreč nismo samo kupec plovil, ampak tudi dobavitelj in razvojni partner.

Kaj pa izdaja skupnih evropskih obrambnih obveznic, za katere se zanimajo nekateri institucionalni vlagatelji? So tudi te na mizi kot ena izmed rešitev iskanja virov financiranja evropske obrambe?

Zagotovo je tudi to ena od poti, pomembno mesto pa ima tudi ekonomija obsega, zato se povezujemo z drugimi evropskimi državami. Povezani nakupi namreč zmanjšujejo verjetnost za pojav korupcije, povečujejo transparentnost in znižujejo ceno.

Ali v okviru EU oziroma evropskega dela zavezništva Nato načrtujete, da se bodo države pri naročilih povezale?

Vsekakor, EU in Nato imata kar nekaj mehanizmov za to. Če so večja naročila, cena pade, poslovanje med državami pa krepi tudi preglednost teh poslov.

Ali obstajajo ocene, koliko teh novih nakupov bo ostalo doma oziroma kolikšen delež naročil bodo deležna slovenska podjetja?

Te ocene ne obstajajo, saj jih ni mogoče izdelati. Zagotovo pa je cilj vlagati v razvoj in napredek domače obrambne industrije preko GOIS (Grozd obrambne industrije Slovenije op. p.). Obeti so dobri, saj grozd po novem združuje že več kot sto podjetij, pred nedavnim pa jih je bilo okoli 80. Na ta račun si obetam in želim ugodnih ekonomskih učinkov za domače gospodarstvo pa tudi za sama podjetja, s tem ko se podajajo na tuje trge.

Ko govorimo o dvojni rabi, so tema tudi posodobitve transportne infrastrukture. Gre za večletne ter drage in obsežne projekte, ki vključujejo pridobivanje številnih dovoljenj, od gradbenih do okoljskih. So ti sploh izvedljivi do zastavljenih rokov do leta 2040?

V strategiji je zapisano, da govorimo o 15-letnem obdobju do 2040. Gre za skrbno izdelane načrte, ki so v pripravi že nekaj let, zdaj pa jih bomo okrepili z dodatnimi sredstvi za dvojno rabo, tako da tu ne vidim težav.

Pa se bosta vrh zavezništva in predvsem ZDA sploh strinjala s takšnim razumevanjem povečanja izdatkov, kamor se poleg orožja prištevajo izdatki za dvojno rabo?

Nato je zavezništvo 32 držav, kjer so postopki odločanja jasno opredeljeni. Prej se opravi razprava med vsemi člani in ne nazadnje so zahteve po dvigu izdatkov prišle z druge strani Atlantika. Finančna struktura zavezništva kaže, da ZDA prispevajo daleč največ sredstev, preostale države pa se s tem ne strinjajo, in to razumem kot sporočilo, da se z močnim evropskim stebrom postavi na svoje noge tudi preostali del Nata.

Konec meseca bo v Haagu vrh zavezništva, kjer se bo presojalo, ali so članice storile dovolj za povečanje naložb v obrambo. V primeru negativnega mnenja predsednik Donald Trump napoveduje celo umik ameriškega varnostnega dežnika iznad Evrope. Kako gledate na to, da bi v tem primeru Evropa - in z njo Slovenija - ostala povsem izpostavljena Putinovi agresiji?

Zavezništvo so članice ustanovile leta 1949. Dejstvo je, da je imel vsak državni voditelj odtlej svoje poglede nanj in tako je še danes. A zavezništvo ostaja trdno in enotno. Prepričan sem, da bo tako tudi ostalo.

Res pa je, da imajo države lastne interese, v skladu s katerimi delujejo in jim sledijo. Če na eni strani Američani razmišljajo o aktivnejši vlogi v Indopacifiku, potem je možnost za krepitev tako imenovanega evropskega stebra obrambe toliko večja. To pa je za države, kot je Slovenija, in ne nazadnje tudi EU, pozitivno in dobro sporočilo. Brez dvoma pa je varnost malih držav, kot smo mi, gotova le z zavezništvom, znotraj države pa s čim večjo enotnostjo.

Kako pa odgovarjate na pripombe o dvojni rabi, češ da nam ta v primeru ruskega napada prav nič ne koristi, saj v vojni potrebujemo tanke in preostalo bojno opremo?

Vloga zgodovinsko dobro poznanih in preizkušenih taktičnih oborožitvenih sistemov se spreminja, v ospredje pa prihajajo sodobni izzivi tehnike. Zdaj so ključni droni in zaščita pred njimi. Tu nas čaka kar veliko dela, konkretno na protiraketnih sistemih obrambe dolgega in tudi kratkega dosega. Zato je treba trošiti modro in preudarno.

Razmišljate o ustanovitvi obrambnega podjetja v lasti ali delni lasti države, s katerim bi lahko SV enostavneje in hitreje izpolnila zastavljene cilje, o katerih govorimo?

Te možnosti ne vidim. Prepričan sem namreč, da bo GOIS, skupaj z našimi sredstvi za raziskave in razvoj, ki se letno povečujejo, kos vsem tem naročilom oziroma izzivom, o katerih govorimo.

Ali razmišljate, da bi v izvajanje naročil vključili in podprli tudi domača zagonska podjetja? Kakšna je tu strategija?

Vse dobre rešitve, ki jih v Sloveniji ni malo in na podlagi naših referenc potem uspešno prodirajo v tujino in tuje obrambne sisteme, so zrasle iz neke ideje. Več sredstev za obrambo pomeni tudi več sredstev za inovacije in razvoj, kakšna oblika v okviru GOIS se bo pokazala kot najboljša za promocijo in uveljavitev pobud, bo pokazal čas.

Ne nazadnje letos v Celju načrtujemo izvedbo prvega domačega obrambnega sejma. Do zdaj tega ni bilo in menim, da je to jasno sporočilo, da ta sektor razvijamo, potrebujemo in podpiramo.

Foto: Aleš Kovačič

Bodo pri opremljanju omenjenih osemkolesnikov sodelovala tudi domača podjetja? Domača obrambna podjetja so nišna, a zelo inovativna, in ena izmed odmevnejših inovacij, ki ji prikimavajo tudi veliki obrambni koncerni v EU, je Valhallina kopula mangart 30. Bo ta našla svoje mesto tudi na patriah?

Vozila so zasnovana tako, da se vanje vključi tudi slovensko znanje, ki je v mednarodnih primerjavah in na testiranih zelo uspešno. Ne nazadnje je bila na dan slovenske vojske v Kopru konec maja razstavljena patria z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo mangart 30. Kvaliteto tehnike potrjujejo tudi mednarodne vojaške vaje, ki jih z zanimanjem spremljajo evropski in svetovni orožarski velikani. Tako se tudi Patrii, ki bo dobavila prvo oklepno vozilo s to kupolo, zdi slovenska tehnika na zavidljivo visokem nivoju.

Kadrovske težave so stalnica SV že nekaj let, zdaj pa se potrebe še povečujejo. Med drugim se predvideva 30 tisoč pripadnikov prostorskih sil, nekakšne naslednice Teritorialne obrambe. Kako se boste spoprijeli s tem izzivom in ali razmišljate o uvedbi naborništva po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, tudi članic Nata?   

Služenje in obramba domovine ne smeta biti stvar prisile. Kadrovski trendi so za Slovenijo v zadnjih treh letih pozitivni, ne nazadnje bomo v SV letos zaposlili 660 štipendistov. To je velik dvig, če upoštevate, da jih je bilo še pred leti 200 ali 300. Tudi število udeležencev mladinskih poletnih taborov raste in smo že presegli tisočico. Podobno je na področju pogodbene rezerve. To je posledica proaktivnega dela na področju kadrovske politike, kjer krepimo in predstavljamo prednosti vojaškega poklica.

Seveda spremljamo, kaj se glede obujanja naborništva dogaja v tujini, a težko rečemo, da se odkriva topla voda. Skupni imenovalec je, da je izzivov na kadrovskem področju precej, a je Slovenija nanje pripravljena. Trenutno pa ne vidim potrebe niti realne možnosti, da bi naborništvo v naslednjih letih sprejeli tudi v Sloveniji. Za del javnosti se mogoče sliši všečno, a treba je vedeti, da ustava omogoča služenje domovini z orožjem in tudi brez.

Si pa kot minister želim, da bi bili enotni, državotvorni in domoljubni. Stroka se veliko ukvarja s številko, ki smo jo zapisali v strategiji, in sicer 30 tisoč do leta 2040, češ da je to nemogoče. Toda to pomeni, da bo v sestavo prostorskih sil vključen le vsak 60 Slovenec.

Že, ampak kako boste zagotovili tolikšen prihod kadrov? S kakšnimi spodbudami?

Vojaški poklic je specifičen, status pa se ureja. V tej smeri nam pomaga tudi reforma plačnega sistema v javni upravi, ki povečuje zanimanje. Ne nazadnje gre za izzive terenskega dela, dela v naravi in na prostem. Res pa je, da ne želimo razvijati samo poklica vojaka, saj se dejavnost SV nanaša na desetine profilov, zato iščemo vse od zdravnikov, ekonomistov, pilotov in inženirjev do mehanikov in drugih sorodnih poklicev, ki so za varnost dragoceni.

Mi bi si zagotovo želeli s trenutnih 7.300 pripadnikov in pripadnic SV kadrovsko strukturo zapolniti do 10 tisoč, ampak to ne gre čez noč, trend pa je pozitiven, in to je pomembno.

Če se osredotočimo na Ukrajino. Vojna traja že tri leta, nekaj zaključkov ste že omenili, kot so droni in zaščita pred njimi, toda katero lekcijo bi izpostavili kot najpomembnejšo?  

Zame osebno je največja bolečina in prizadetost ta, da mednarodni dogovori, ki smo jih dosegli po drugi svetovni vojni in vključujejo spoštovanje suverenosti neke države, ne držijo več, saj odločata groba sila in surova moč.

Ko govorimo o vojni, postopki za doseganje pravičnega in trajnega miru, kot vidite, potekajo s premalo resnosti in z distanco. Bojim se, da spopadi, ki so se v zadnjih dneh še okrepili, nakazujejo drugačno smer kot mirovni pogovori. Stališče ministrstva in države je, da je cilj najprej prekinitev ognja in v naslednji fazi sklenitev pravičnega miru, če seveda za to obstaja pripravljenost obeh strani.

Ali Slovenija podpira idejo, ki se zadnja leta pojavlja v okviru Nata, da se ta razširi tudi v Azijo, kar bi v praksi pomenilo odprtje predstavništva na Japonskem?

Svet je globalen, ne nazadnje na številnih srečanjih obrambnih ministrov sodelujejo tudi pomembne štiri indopacifiške države: Nova Zelandija, Avstralija, Južna Koreja in Japonska. Razmišljanja o okrepitvi in povezovanju z njimi so zagotovo na mestu.

Nazadnje še varnostna situacija na Zahodnem Balkanu. Kako jo ocenjujete, glede na to, da Srbijo in Republiko srbsko številni analitiki povezujejo z Rusijo, na drugi strani pa imajo Američani na Kosovu svoje oporišče? Velesile regijo nenehno izkoriščajo za svoje namene, kar jo kronično destabilizira.

Balkan je že vseskozi nemiren in relativno vroč lonec. Vloga Slovenije v mirovnih procesih, tudi v mednarodnih mirovnih silah, v tem delu sveta je močna in aktivna. Prizadevamo si za mir in sodelovanje tako na Kosovu kot tudi v Bosni. Prepričan sem, da smo po številnih balkanskih vojnah in spopadih prehodili dovolj dolgo pot in zbrali dovolj modrosti, da lahko v regiji živimo v sožitju in sodelovanju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar