Rheinmetall zgrešil napovedi, prihodki se zamikajo v drugo četrtletje

Nemška družba Rheinmetall je v prvem četrtletju objavila predhodne prihodke, ki so zaostali za pričakovanji analitikov, saj največji nemški obrambni proizvajalec napoveduje zamik prihodkov v tekoče četrtletje.

Prodaja tovornjakov Nemčiji ter proizvodnja v španski tovarni streliva, ki se je po nesreči znova zagnala, naj bi spodbudili prihodke v drugem četrtletju, je družba sporočila v ponedeljek. Prihodki v prvem četrtletju so znašali približno 1,9 milijarde evrov, kar je manj od povprečne analitske ocene okoli 2,3 milijarde evrov, medtem ko je tudi poslovni dobiček v višini 224 milijonov evrov zaostal za pričakovanji.

V luči vojne z Iranom si družba prizadeva okrepiti svojo prisotnost na področju raketnih sistemov in balističnega raketnega topništva, tudi prek skupnega podjetja z družbo Destinus Group, ki so ga napovedali aprila. Istega meseca je Rheinmetall prejel tudi doslej največje naročilo v letu 2026, ko je z nemško vojsko Bundeswehr sklenil okvirni sporazum za dobavo t. i. kamikaze dron (vrsta oboroženega brezpilotnega sistema).

Naročilna knjiga družbe je ob koncu prvega četrtletja znašala približno 73 milijard evrov, vključno z nedavno pridobljeno ladjedelnico NVL. Marca je Rheinmetall napovedal, da bodo letni prihodki znašali med 14 in 14,5 milijarde evrov, ob operativni marži okoli 19 odstotkov.

Družba je uvedla novo organizacijsko strukturo in prihodke zdaj razčlenjuje po segmentih: vozila, orožje in strelivo, digitalni sistemi, zračna obramba ter pomorski sistemi. Njena civilna hčerinska družba Power Systems ne poroča več o rezultatih, saj Rheinmetall pripravlja njeno prodajo finančnemu investitorju.

Delnice Rheinmetalla so se ob odprtju v Frankfurtu podražile za do 2,2 odstotka. Letos so sicer izgubile približno 10 odstotkov vrednosti, potem ko so se v letih 2025 in 2024 več kot podvojile. Družba bo celotne rezultate za prvo četrtletje objavila 7. maja.

Delnice obrambnega sektorja so bile v zadnjih letih ena najbolj vročih naložbenih priložnosti. Obrambna industrija ne deluje kot sektor, v katerem se skok povpraševanja nemudoma prelije v skok prihodkov. Ko se denimo zvišajo cene nafte, lahko energetska podjetja koristi občutijo skoraj takoj. Podobno lahko tehnološka podjetja ob nenadnem povečanju povpraševanja po čipih hitro zvišajo pričakovanja. Pri raketah, dronih ali sistemih zračne obrambe pa je drugače: tudi ob močnem povečanju povpraševanja podjetja proizvodnje ne morejo povečati čez noč. Kje nastane težava in kako se odzivajo vlagatelji?