Kaj bo na junijskem vrhu od Slovenije zahteval Trump?

Danes se bodo v Bruslju še zadnjič pred ključnim junijskim vrhom Nata v Haag sešli ministri za obrambo članic Nata. V Bruslju, kamor se je odpravil tudi slovenski pristojni minister Borut Sajovic, čigar intervju objavljamo danes, naj bi uradno potrdili obsežno povečanje izdatkov za nakupe vojaške opreme, ki naj bi sčasoma privedli do novega cilja za obrambne izdatke v višini treh odstotkov (do leta 2030). Američani sicer pričakujejo dvig na 5 odstotkov BDP za celotno zavezništvo. Slovenija mora najprej izpolniti zavezo o spodnjem pragu, ki je postavljen pri dveh odstotkih, kasneje pa postopoma dvigovati izdatke do treh odstotkov.

Slovenija bi morala za obrambo, da bi dosegla zahtevana dva odstotka BDP, nameniti okoli 400 milijonov evrov več kot lani oziroma dobre 1,3 milijarde evrov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte predlaga, da članice spodnjo mejo obrambnih izdatkov postavijo pri 3,5 odstotka BDP, dodaten poldrugi odstotek pa za izdatke, povezane z obrambo oziroma za tako imenovano dvojno (vojaško-civilno) rabo. Za našo državo bi takšni izdatki pomenili več kot tri milijarde evrov. Po napovedih generalnega sekretarja Rutteja bodo na današnjem srečanju njegove predloge potrdili.

Med prednostnimi področji je včeraj pred sestankom omenil zračno in protiraketno obrambo, orožje dolgega dosega in logistiko. Cilj je približno 30-odstotno povečanje obrambnih zmogljivosti, pri čemer zavezništvo trenutno ne dosega niti obstoječih ciljev.

Povečani obrambni izdatki v Evropi povzročajo preglavice načrtovanju monetarne politike v evroobmočju, kjer se danes obeta že osmi zaporedni rez referenčne obrestne mere. Toda analitiki menijo, da bo ECB zaradi Trumpove carinske vojne in pa povečanega trošenja za obrambo poleti sklenila dolgi niz ohlapne denarne politike. 

Na današnjem srečanju naj bi nadaljevali razprave o tem, kako na prihajajočem vrhu zavezništva čim bolj zadovoljiti ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki od članic zahteva prevzemajo večjega bremena skupne obrambe. Minister Sajovic je v našem pogovoru to ocenil kot konstruktivno, saj se bo s tem okrepil "evropski steber obrambe".

Evropske sile sicer vztrajajo, da je ameriška podpora nujna, da se Rusijo odvrne od kršitve morebitnega prihodnjega sporazuma o premirju. Vendar pa ZDA zavračajo zagotovitev zračne obrambe za podporo varnostnim silam, ki jih Velika Britanija in Francija načrtujeta v povojni Ukrajini, danes poroča Bloomberg.

Zadovoljstvo Trumpa bo tudi glavna skrb nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki bo danes gost v Beli hiši.