Nato pritiska na Evropejce za petkratno povečanje zračne obrambe

Zveza Nato poziva evropske države članice, naj petkrat povečajo zmogljivosti zračne obrambe s kopnega, saj si prizadeva zapolniti ključno vrzel v odzivu na grožnjo ruske agresije, so povedali ljudje, ki so seznanjeni z zadevo.

O povečanju zmogljivosti bodo razpravljali na srečanju obrambnih ministrov Severnoatlantske zveze, ki bo v četrtek v Bruslju, so povedali pod pogojem anonimnosti.

Države si bodo razdelile breme

Petkratni cilj bo skupen za evropske države članice zavezništva, na koncu pa se bodo stopnje spreminjale za posamezne države, so povedali. Časovni okvir prizadevanj za zračno obrambo ni bil jasen.

Ministri naj bi ta teden že potrdili eno najbolj ambicioznih zavez za povečanje zalog orožja po hladni vojni kot del prizadevanj Evrope in Kanade za ponovno oborožitev in zmanjšanje odvisnosti od ameriških obrambnih sistemov. Srečanje v Bruslju bo podlaga za vrh voditeljev 24. in 25. junija v Haagu.

Povečanje oborožitve je del širših prizadevanj za povečanje obrambnih izdatkov v zavezništvu. Na pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa se članice Nata združujejo okoli cilja, da bi porabile pet odstotkov gospodarske proizvodnje - 3,5 odstotka za osnovno obrambo in še 1,5 odstotka za izdatke, povezane z obrambo, na področjih, kot so infrastruktura, kibernetska obramba in civilna pripravljenost.

"Nismo v vojni, vendar tudi nismo v miru," je v ponedeljek na srečanju v Vilni dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. "Še naprej moramo krepiti naše odvračanje in obrambo, to pa pomeni, da se moramo preusmeriti v popolno pripravljenost za boj v vojni."

Evropa je svoje sisteme poslala Ukrajini

Evropa se že leta spopada s pomanjkljivim pokritjem zračne obrambe. Problem je postal še bolj pereč, potem ko so države poslale velik del svojih zalog v Ukrajino po ruski obsežni invaziji, ki traja že četrto leto.

Obrambni uradniki so tudi opozorili, da zračna obramba na celini v primeru napada ne bi mogla zagotoviti zadostnega kritja za kopenske operacije.

Po mnenju visokega evropskega vojaškega predstavnika morajo članice Nata nujno okrepiti sisteme zračne obrambe na tleh, ki ščitijo pred grožnjami, vključno z vse bolj izpopolnjenimi brezpilotnimi letali, raketami in bojnimi letali.

V zadnjih treh desetletjih je zavezništvo zmanjšalo število takšnih sistemov, saj se je pozornost Nata preusmerila izven območja hladne vojne in se osredotočila na grožnje na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, je dejal uradnik.

Povečanje nemških zmogljivosti

Ta računica se je spremenila po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 in vse večjem strahu v državah članicah na vzhodnem krilu Nata, da je Kremelj le še nekaj let oddaljen od možnosti napada.

Sistemi zračne obrambe so osrednji del povečanja - in so med najdražjimi sistemi, s katerimi se namerava zavezništvo založiti. Nemčija se je ponudila, da bo prevzela vodenje skupnih projektov Evropske unije na področju zračne obrambe, saj je Bruselj pozval članice k skupnim naložbam na področjih skupnega interesa.

Kancler Friedrich Merz je po besedah osebe, ki je seznanjena z razpravami v Berlinu, odločen, da bo pospešil povečanje obrambnih izdatkov Berlina in v dodatno zračno obrambo vložil več milijard evrov.

To bo vključevalo razširitev pobude za evropski ščit neba, ki jo je uvedel Merzov predhodnik Olaf Scholz. Cilj projekta, ki ga podpira Nato, je vzpostaviti evropski sistem zračne obrambe na tleh, namenjen sestrelitvi balističnih raket.

Uradnik Nata je na prošnjo za komentar odgovoril, da so zračna in protiraketna obramba, orožje dolgega dosega, logistika in kopenske sile „med našimi najpomembnejšimi prednostnimi nalogami“.

"Še naprej revidiramo našo postavitev sil, posodabljamo poveljniško strukturo in krepimo našo integrirano zračno in protiraketno obrambo," je dejal Natov uradnik.

- S pomočjo Slava Okova

Prevedel in priredil Urban Červek