Deset razlogov, zakaj vlagatelji povzročajo rast donosov državnih obveznic

Donosnosti obveznic se skoraj vsak dan zvišujejo po vsem svetu, kar je sprožilo burno razpravo o razlogih za rast in o tem, koliko prostora za nadaljnje zviševanje še obstaja.

Svetovna razprodaja dolžniških vrednostnih papirjev je donosnost referenčnih desetletnih ameriških državnih obveznic potisnila na najvišjo raven po letu 2007. Več kot polovica od 173 sodelujočih v raziskavi Markets Pulse, izvedeni prejšnji teden, pričakuje, da bo donosnost 30-letnih ameriških obveznic do konca leta dosegla šest odstotkov.

Tudi stroški zadolževanja od Japonske do Francije dosegajo nove mejnike, zaradi česar se je donosnost indeksa Bloomberg Global Aggregate Treasuries Total Return povzpela na najvišjo raven po letu 2000. Svetovne obveznice so letos izgubile 2,7 odstotka, medtem ko so se delnice podražile za 13 odstotkov.

Razprodaja poteka ob vztrajni inflaciji, javnofinančnih skrbeh in odporni gospodarski rasti. To povečuje že tako dolg seznam pritiskov na obveznice, vlagatelji pa razpravljajo, kateri dejavniki v resnici poganjajo donosnosti navzgor. Torsten Slok iz družbe Apollo je med tistimi, ki opozarjajo, da bi lahko obrestne mere ostale "višje dlje časa".

"Čeprav so bili nekateri ključni pragovi že preseženi, menimo, da dolgoročne donosnosti še niso nujno dosegle ravni, na kateri bi se same stabilizirale," je dejal Gilles Moec, glavni ekonomist skupine AXA.

V nadaljevanju je deset razlogov za svetovno razprodajo obveznic.

1. Odporna gospodarska rast

Vlagatelji se običajno zatekajo v obveznice, kadar so gospodarski obeti slabi. Ameriško gospodarstvo je trenutno še vedno robustno, svetovna gospodarska rast pa kljub vojni v Iranu in visokim stroškom zadolževanja ostaja odporna.

Svetovna poslovna dejavnost je močna, kazalniki proizvodnega sektorja pa v največjih gospodarstvih kažejo najhitrejšo rast v več letih.

Ta odpornost spodbuja inflacijo in povečuje možnost dodatnega zviševanja obrestnih mer, vlagateljem pa daje razlog, da delnicam dajejo prednost pred obveznicami. Inflacija škoduje obveznicam, ker zmanjšuje realno vrednost kuponskih in glavničnih plačil, ki jih bodo vlagatelji prejeli v prihodnosti.

"Rast ostaja močna in se je po najnovejših indeksih nabavnih menedžerjev kvečjemu še okrepila," je dejal Martin Harvey, upravljavec portfelja dolžniških naložb pri družbi Wellington Management. "Obveznice trenutno niso dobro varovalo pred padcem delnic."

2. Višje cene surovin

Vojna med ZDA in Iranom je povzročila največji šok v oskrbi z nafto doslej, kot so ga označili pri banki Goldman Sachs.

Cena nafte brent je dosegla 126,41 dolarja za sod, saj je konflikt omejil pretok energentov skozi strateško pomembno Hormuško ožino. To je zvišalo tudi cene bencina in dizelskega goriva ter pripomoglo k ohranjanju splošnih cenovnih pritiskov. Hkrati se močno zvišujejo cene hrane, deloma zaradi nedavnih vročinskih valov.

3. Zviševanje obrestnih mer

Ameriška centralna banka je septembra zvišala obrestne mere, njeni predstavniki pa nakazujejo, da bodo zaradi inflacije nad dvoodstotnim ciljem morda potrebna dodatna zvišanja.

Obrestne mere sta zaradi omejevanja inflacije zvišali tudi centralni banki Avstralije in Japonske, trgi pa v prihodnjih mesecih pričakujejo zvišanja še v Združenem kraljestvu, Kanadi in Evropi.

Nedavno objavljena raziskava je pokazala, da se je približno 90 odstotkov zvišanja nominalnih donosnosti desetletnih obveznic od avgusta 2020 zgodilo v času objav poročil o zaposlenosti zunaj kmetijstva in govorov pomembnih predstavnikov ameriške centralne banke. To nakazuje, da so pričakovanja trga glede kratkoročnih obrestnih mer glavno gonilo donosnosti.

Ko se stroški zadolževanja zvišujejo, lastniki stanovanj redkeje refinancirajo hipoteke. S tem se podaljšuje trajanje hipotekarnih obveznic, nekateri vlagatelji pa so prisiljeni prodajati ameriške državne obveznice, da bi izravnali povečano obrestno tveganje.

4. Zadolževanje in gradnja tehnoloških velikanov

Tekma za gradnjo infrastrukture za umetno inteligenco je sprožila val zadolževanja, ki povečuje količino dolga na trgih. Podjetja so letos za financiranje tehnoloških naložb po svetu izdala za več kot 400 milijard dolarjev obveznic, velik del v ZDA.

Zaradi tega morajo vse vrste posojilojemalcev, vključno z vladami in podjetji, ki financirajo združitve in prevzeme, vse ostreje tekmovati za denar vlagateljev.

"To bi moralo sčasoma zvišati donosnosti kakovostnih državnih obveznic, kot so ameriške, že zgolj zaradi izjemno velike ponudbe," je zapisal Arif Husain, vodja svetovnih dolžniških naložb pri družbi T. Rowe Price, ki upravlja 1,9 bilijona dolarjev premoženja.

Analitiki Barclays opozarjajo, da so poznejši infrastrukturni izdatki še eden od razlogov, zakaj ameriško gospodarstvo kljub višjim stroškom zadolževanja ostaja odporno.

5. Javnofinančni primanjkljaji in dolgovi

Javnofinančna tveganja se povečujejo zaradi vztrajnih proračunskih primanjkljajev in nepripravljenosti vlad, da bi se jih resno lotile. Ameriški javni dolg je nedavno prvič presegel 40 bilijonov dolarjev.

Države članice OECD naj bi se letos bruto zadolžile za 18 bilijonov dolarjev. Trge tako preplavlja dodatna ponudba, vlagatelji pa za nakup dolga zahtevajo višje donosnosti.

Francija je med državami, ki za zadolževanje plačujejo precej več, saj se vlagatelji pripravljajo na volitve prihodnje leto in možnost, da bi populistična vlada dodatno povečala javno porabo.

"Navidezno neustavljiva rast dolgoročnih obresti na razvitih trgih je še en dejavnik, ki več razvitih gospodarstev potiska proti nevzdržnim dolžniškim potem," je dejala Katharine Neiss, namestnica vodje oddelka za svetovno gospodarstvo pri PGIM Credit.

Steven Blitz, direktor za globalno makroekonomijo in strategijo pri TS Lombard, je dejal, da pomanjkanje "politične volje za sprejetje recesije" pomeni, da se sedanja rast donosnosti v ZDA ne bo končala pri šestih odstotkih. V prihodnjih nekaj letih bi lahko dosegle tudi osem odstotkov.

6. Izdatki za obrambo

Svetovni vojaški izdatki so dosegli rekordno raven, k čemur prispevajo vojna v Iranu, nadaljevanje konflikta v Ukrajini in širše ponovno oboroževanje v državah zveze Nato, na Bližnjem vzhodu in v Aziji.

Ameriški obrambni proračun je v poslovnem letu 2026 dosegel bilijon dolarjev in prvič presegel ta prag. Naraščajoči vojaški izdatki povečujejo potrebe vlad po financiranju, spodbujajo dodatne izdaje obveznic in zvišujejo donosnosti.

7. Japonski učinek

Japonska ima težave s šibkim jenom, oblasti pa za njegovo podporo verjetno prodajajo tuje obveznice.

Podatki japonskega finančnega ministrstva o rezervah so pokazali, da se je vrednost tujih vrednostnih papirjev v lasti Tokia konec avgusta glede na prejšnji mesec zmanjšala za rekordnih 87,8 milijarde dolarjev. Japonska je verjetno prodajala ameriške državne obveznice, da bi podprla jen.

Vsako nadaljnje posredovanje bi še povečalo pritisk na svetovne obveznice. Želja po zaščiti ameriških državnih obveznic pa naj bi bila eden od razlogov, da so ZDA pomagale Tokiu pri podpori jenu.

Ed Yardeni, predsednik in glavni naložbeni strateg družbe Yardeni Research, medtem meni, da razprodajo obveznic spodbuja tudi zapiranje poslov, financiranih s poceni jeni. Pri tej strategiji si vlagatelji izposodijo jene in denar vložijo v sredstva z višjim donosom.

Naraščajoče obrestne mere na Japonskem zdaj "silijo vlagatelje, ki uporabljajo to strategijo, da prodajajo državne obveznice, ki so jih po svetu kupili z denarjem iz poceni posojil v jenih", je zapisal.

8. Trgovinske vojne

Trgovinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa ustvarja dodatno inflacijsko tveganje, saj višje carine dražijo uvoženo blago in grozijo, da bodo cenovni pritiski ostali povišani. To krepi pričakovanja, da bodo obrestne mere dalj časa ostale visoke, in ustvarja dodaten pritisk na rast donosnosti obveznic.

Bloomberg Mercury

 

Trgovinski spori so simptom globlje geopolitične razdrobljenosti in vse bolj nestabilnih svetovnih obetov. V takšnem okolju vlagatelji kot nadomestilo za večjo negotovost zahtevajo višje donosnosti.

9. Spreminjanje strukture lastništva

Pri ameriških državnih obveznicah se baza kupcev vse bolj odmika od ameriške centralne banke in tujih centralnih bank k domačim in tujim zasebnim vlagateljem, kot so hedge skladi.

Bloomberg Economics ocenjuje, da so se deleži ameriških državnih obveznic v lasti ameriške centralne banke in tujih uradnih institucij glede na ameriški BDP od leta 2020 zmanjšali za približno 12 oziroma osem odstotnih točk.

Raziskovalci newyorške centralne banke so prejšnji mesec dejali, da je trg sčasoma postal "vse bolj občutljiv na cene, kar pojasnjuje pomemben delež preteklih sprememb donosnosti".

10. Konec presežka svetovnih prihrankov

Svetovnega presežka prihrankov, ki je več desetletij pomagal zniževati stroške zadolževanja, ni več.

Po navedbah Oxford Economics so se trije dejavniki, ki so po svetovni finančni krizi ustvarjali vztrajen presežek svetovnih prihrankov – javnofinančno varčevanje, razdolževanje v ZDA in kitajski izvoz –, obrnili ali pa jih omejuje protekcionizem.

Ti trendi se pojavljajo prav v času, ko vlade in podjetja potrebujejo ogromne količine kapitala. Posojilojemalci so zato znova prisiljeni ostro tekmovati za denar vlagateljev, kar donosnosti potiska navzgor.

— Ob pomoči Dana Wilchinsa in Sydney Maki