Potop delnice Luke Koper. Kaj se dogaja z letošnjo zvezdo slovenske borze?

Delnica Luke Koper zadnji mesec dni močno izgublja vrednost. Od začetka septembra je upadla za okoli 20 odstotkov in trenutno se z njo trguje nekoliko nad mejo 100 evrov, medtem ko je bila še 11. septembra vredna 130 evrov. Včeraj se je z delnico trgovalo med 104,5 in 105,5 evri. Pri tej ceni se je trgovanje tudi končalo. Rekord je delnica sicer dosegla 7. avgusta, ko je cena znašala 136 evrov.

Kakšni so razlogi za tako močan zdrs delnice podjetja, ki sodi med slovenske blue chipe, vključene v indeks SBITOP? Kaj menijo poznavalci in kaj pravi vodstvo Luke Koper?

"Luka Koper posluje dobro, pozitivna pa ostajajo tudi pričakovanja za tretje četrtletje. Zadnje znižanje tečaja zato pripisujem predvsem nizki likvidnosti delnice in kratkoročnemu sentimentu vlagateljev, ne pa poslovanju družbe," odgovarja analitik Ilirike Lojze Kozole.

Kozole opozarja na nizko likvidnost v povezavi s slabimi novicami. "Ob nizki likvidnosti delnice je lahko že novica, ki jo del vlagateljev razume kot negativno, dovolj za izrazitejše znižanje tečaja, čeprav nima pomembnega neposrednega vpliva na poslovanje. Dober primer so novice o zaostrovanju razmer v Rdečem morju in napadih hutijevcev. Te lahko negativno vplivajo na odnos do logističnega sektorja, čeprav je velik del ladijskega prometa že preusmerjen okoli Afrike, logistične verige pa so se novim razmeram v precejšnji meri prilagodile že pred časom," pojasnjuje Kozole.

Potrebovali bi več delnic v obtoku

Luka Koper bi po njegovem mnenju zato potrebovala vsaj enega, še bolje dva vzdrževalca likvidnosti, ki bi zagotavljala stalno prisotnost nakupnih in prodajnih naročil ter zmanjšala razmike med njimi. K povečanju likvidnosti bi pripomoglo tudi povečanje deleža v prostem obtoku, še predlaga Kozole, s poudarkom na vključevanju domačih gospodinjstev. Večino delnic ima namreč zdaj v lasti država in z njo povezani skladi.

Republika Slovenija ima neposredno 51 odstotkov družbe, SDH 11,13 odstotka, KAD pa 4,98 odstotka. "Smiselno bi bilo razmisliti o postopni sprostitvi dodatnih treh do petih odstotnih točk kapitala na trg, denimo iz deleža SDH. Država bi pri tem ohranila večinski nadzor, delnica pa bi pridobila likvidnost in postala privlačnejša za domača gospodinjstva," predlaga Kozole. Takšna poteza bi omogočila širše lastništvo ene najpomembnejših slovenskih družb in večjo udeležbo slovenskih gospodinjstev pri njenem dolgoročnem razvoju.

 

Poslovna slika Luke Koper po mnenju Kozoleta ostaja pozitivna. "Družba v zadnjih letih posluje odlično, uspelo ji je zvišati prodajne cene, hkrati pa je v obsežnem investicijskem ciklu," je sporočil za Bloomberg Adria. Kozole spomni še na skorajšnje odprtje drugega tira Divača–Koper, predvideno v letu 2027, ki bo povečalo železniške zmogljivosti in dolgoročno okrepilo konkurenčnost pristanišča.

"Korekcija je bila neizogibna"

Za analitika družbe Ipopema Vladana Pavlovića pa tako močna pocenitev delnice Luke Koper ni presenečenje, saj je bila po njegovem mnenju tudi predhodna hitra rast od sredine junija do začetka avgusta neutemeljena. "Z delnico se je trgovalo, kot da gre za tehnološko podjetje, in ne za počasi rastočega infrastrukturnega igralca," je odgovoril za Bloomberg Adria. Spomnil je, da so pri Ipopemi v začetku avgusta za Luko Koper izdali priporočilo za prodajo delnice.

Zaradi hitre rasti je bila korekcija po mnenju Pavlovića neizogibna, sprožili pa so jo verjetno nenaden skok donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic, unovčevanje dobičkov po hitri rasti, razlika med temeljnimi kazalniki in dejansko vrednostjo ter zdaj že zelo skromna dividenda, ki je precej pod netveganim donosom. "Ob tem so sedanji in prihodnji večkratniki vrednotenja močno presegli vsa dosedanja zgodovinska povprečja," pravi Pavlović, ki profesionalno sledi poslovanju Luke Koper.

Še vedno med najboljšimi v SBITOP

Cena delnice Luke Koper je, gledano na daljše obdobje, še vedno odločno v zelenem. Cena je kljub septembrskemu znižanju še vedno za 51 odstotkov višja kot pred letom dni, kar je drugi najboljši rezultat med vsemi delnicami v indeksu SBITOP. Na prvem mestu je Telekom Slovenije, ki je v letu dni zrasel za 52 odstotkov, na tretjem pa je NLB s 50-odstotno rastjo cene delnice.

 

 

Iz uprave Luke Koper, ki jo vodi Nevenka Kržan, so sporočili, da kratkoročnih gibanj tečaja delnice ne komentirajo, saj na njegovo oblikovanje poleg poslovanja družbe vplivajo številni dejavniki na kapitalskem trgu. 

"Še vedno smo osredotočeni na stabilno poslovanje, uresničevanje razvojne strategije ter obsežen investicijski cikel, s katerim povečujemo zmogljivosti in dolgoročno konkurenčnost družbe. Dolgoročni poslovni temelji družbe ostajajo trdni, naše prednostne naloge pa so ustvarjanje vrednosti za delničarje ter zagotavljanje nadaljnjega razvoja družbe," so odgovorili iz Luke Koper.

 

 

Skupina Luka Koper je v prvem polletju ustvarila za 206,1 milijona evrov prihodkov, kar je 9,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je na medletni ravni zrasel za osem odstotkov, na 57,1 milijona evrov, načrtovanega pa je presegel za 45 odstotkov.

Čisti poslovni izid skupine je zrasel za 10,6 odstotka, na 48,08 milijona evrov. Od načrtovanega je bil višji za kar 42 odstotkov, to je 14,1 milijona evrov. V družbi uspešne rezultate pripisujejo rasti kontejnerskega pretovora in strateški vlogi pristanišča v severnem Jadranu.

Kaj menijo analitiki Bloomberga Adria "Glavni razlog za pocenitev delnice je unovčevanje dobičkov po izjemno močnem prvem polletju. Od začetka leta do vrha avgusta je delnica Luke Koper pridobila okoli 80 odstotkov, kar je precej več od primerljivih družb, kot sta Luka Rijeka in pristanišče Hamburg, katerih delnice so se v istem obdobju podražile za okoli 30 oziroma en odstotek. Po tako močni rasti se je del vlagateljev odločil unovčiti dobičke. Padec je dodatno poglobila razmeroma nizka likvidnost delnice. Ob manjšem številu kupcev na trgu lahko izstop nekaj večjih vlagateljev precej močneje vpliva na ceno. Podobna, čeprav precej blažja korekcija je vidna tudi na celotnem slovenskem trgu. SBITOP je od avgustovskega vrha izgubil okoli pet odstotkov, potem ko je v prvem delu leta močno pridobil in se povzpel za okoli 30 odstotkov. Za primerjavo, hrvaški CROBEX se je od začetka leta do avgusta zvišal za nekaj manj kot 20 odstotkov, medtem ko je evropski STOXX 600 dosegel precej bolj zmerno rast, devet odstotkov. Dodaten pritisk bi lahko ustvarila tudi novica, da slovenska vlada ni sprejela odločitve o gradnji novega tanker­skega priveza oziroma terminala za utekočinjeni naftni plin (LPG). Razvojni program pristanišča za obdobje 2026–2030 predvideva le pripravo projektne dokumentacije za morebitni novi tankerski privez, njegova morebitna izvedba pa bi bila odvisna od ekonomske in okoljske upravičenosti projekta. Ker projekt pred tem ni bil formalno odobren, pa je to novico težko šteti za glavni razlog za zdrs delnice."  Rudi Lukačić, analitik trgov, Bloomberg Adria