Obrestne mere so eno najpomembnejših orodij, s katerimi centralne banke usmerjajo gospodarstvo. Njihovo zvišanje ali znižanje vpliva na ceno posojil, donose prihrankov, vrednost delnic in obveznic, menjalne tečaje, pa tudi na vsakodnevne finančne odločitve gospodinjstev in podjetij. Čeprav se o njih govori skoraj vsak dan, je mehanizem njihovega delovanja pogosto premalo razumljen. Kako obrestne mere delujejo in zakaj so tako pomembne?
Povod za ta prispevek so zadnje poteze dveh najpomembnejših centralnih bank na svetu. V ZDA je novi predsednik ameriške centralne banke Fed Kevin Warsh zavzel precej ostrejše stališče do inflacije in nakazal, da z zniževanjem obrestnih mer ne bo hitel. Evropska centralna banka pa je junija prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere za 25 bazičnih točk zaradi okrepljenih inflacijskih pritiskov.
Kaj so obrestne mere in zakaj jih centralne banke spreminjajo?
Obrestna mera, ki jo določi centralna banka (pri Fedu je to obrestna mera federal funds, pri ECB pa depozitna obrestna mera), je ključno orodje, s katerim centralna banka vpliva na ceno denarja v gospodarstvu. Je izhodišče za oblikovanje vseh drugih obrestnih mer, od stanovanjskih in poslovnih posojil do donosov državnih obveznic ter obresti na vezane vloge. Centralne banke sicer ne določajo neposredno obrestnih mer, ki jih banke zaračunavajo gospodinjstvom in podjetjem, temveč določijo referenčno obrestno mero, na podlagi katere se te oblikujejo.
Ko centralna banka zviša referenčno obrestno mero, se denar podraži v celotnem finančnem sistemu. Banke se zadolžujejo po višji ceni, zato ta strošek prenesejo na gospodinjstva in podjetja prek dražjih posojil. Ko centralna banka referenčno obrestno mero zniža, postane denar cenejši, kreditna aktivnost se okrepi, praviloma pa se povečata tudi potrošnja in vlaganja.
Centralne banke ta instrument uporabljajo predvsem za krotenje inflacije. Ko cene rastejo prehitro, kot se trenutno dogaja zaradi dražje energije, zvišanje obrestnih mer pomaga ohladiti povpraševanje in upočasniti rast cen. Nasprotno pa centralne banke ob upočasnjevanju gospodarske aktivnosti ali nevarnosti recesije obrestne mere znižajo, da bi spodbudile zadolževanje, potrošnjo in naložbe.
Kako se spremembe obrestnih mer prenesejo v realno gospodarstvo
Učinki sprememb obrestnih mer se ne pokažejo takoj, temveč se v gospodarstvo prenašajo postopoma prek več različnih kanalov.
Foto: Bloomberg
Prvi in najbolj neposreden kanal prenosa so posojila. Ko centralna banka zviša obrestne mere, se podražijo stanovanjska posojila, zato se gospodinjstva težje odločajo za nakup nepremičnin, kar ohladi nepremičninski trg. Tudi podjetja se financirajo po višjih obrestnih merah, zato zmanjšujejo naložbe, širitev proizvodnje in zaposlovanje, da bi omejila stroške. Posledično se zmanjšata skupna potrošnja in investicijska dejavnost v gospodarstvu.
Drug pomemben kanal je varčevanje. Višje obrestne mere pomenijo večje donose na bančne vloge in obveznice, zato se več ljudi odloči za varčevanje, namesto da bi denar porabili ali vložili v bolj tvegane naložbe. Del denarja se tako preusmeri iz potrošnje v varčevanje, kar dodatno prispeva k umirjanju inflacije.
Tretji kanal je devizni tečaj. Višje obrestne mere praviloma privabljajo tuje vlagatelje, ki iščejo večje donose, zaradi česar se domača valuta okrepi. Močnejša valuta poceni uvoz in s tem pomaga omejevati inflacijo, po drugi strani pa poslabša konkurenčnost izvoznikov, saj domači izdelki za tuje kupce postanejo dražji.
Pomembno vlogo imajo tudi pričakovanja trgov. Finančni trgi se ne odzivajo samo na dejanske odločitve centralnih bank, temveč predvsem na to, kaj vlagatelji pričakujejo v prihodnjih mesecih. Zato lahko izjave, kakršne sta v zadnjem času dala Kevin Warsh in Christine Lagarde, sprožijo prav tako močne odzive kot sama odločitev o spremembi obrestnih mer.
Kako obrestne mere in pričakovanja o njih vplivajo na cene premoženja
Prav zato, ker se učinki sprememb obrestnih mer v realnem gospodarstvu pokažejo šele z zamikom, se finančni trgi na napovedi ali namige o spremembah odzovejo precej hitreje. Že pričakovanja glede prihodnjih odločitev centralnih bank lahko pomembno vplivajo na gibanje cen različnih naložb. Poglejmo, kako se to kaže pri treh najpomembnejših razredih premoženja.
Delnice
Ko obrestne mere rastejo, delnice praviloma postanejo manj privlačne v primerjavi z obveznicami. Razlog je, da obveznice takrat ponujajo varnejši in večji donos, zato imajo vlagatelji manj razlogov, da bi za potencialno večje donose prevzemali večje tveganje z naložbami v delnice. Hkrati višje obresti pomenijo dražje zadolževanje za podjetja, zato se pričakuje, da bodo manj vlagala, rasla počasneje in dosegala slabše poslovne rezultate, kar dodatno pritiska na cene delnic.
Ta učinek je še zlasti izrazit pri tehnoloških in hitro rastočih podjetjih, katerih vrednost v veliki meri temelji na dobičkih, ki jih pričakujejo šele v prihodnosti. Višje obrestne mere namreč zmanjšujejo sedanjo vrednost teh prihodnjih dobičkov. Ko obrestne mere upadajo, se zgodi nasprotno: financiranje je cenejše, podjetja lažje vlagajo in rastejo, delnice, zlasti rastnih podjetij, pa praviloma pridobivajo vrednost.
Obveznice
Pri obveznicah je povezava bolj neposredna, vendar vlagatelje pogosto zmede obraten odnos med ceno obveznice in njenim donosom, ko obrestne mere rastejo, cene že izdanih obveznic praviloma padajo. Razlog je v tem, da nove obveznice v takšnem okolju ponujajo višje in privlačnejše kupone, zato stare obveznice z nižjimi kuponskimi stopnjami izgubijo vrednost. Njihova cena se mora prilagoditi, da se njihov donos izenači z novimi tržnimi razmerami.
Ko obrestne mere upadajo, se zgodi nasprotno, cene obstoječih obveznic z višjimi kuponi rastejo, saj postanejo v primerjavi z novimi izdajami privlačnejše. Obveznice z daljšo ročnostjo so praviloma bolj občutljive za spremembe obrestnih mer kot kratkoročne, saj so njihovi denarni tokovi določeni za daljše obdobje.
Surovine
Pri surovinah, kot so nafta, plin in kovine, je povezava z obrestnimi merami manj neposredna, vendar še vedno zelo pomembna. Višje obrestne mere običajno krepijo domačo valuto, in ker se večina surovin na svetovnih trgih obračunava v dolarjih, močnejši dolar pomeni višje cene za kupce v drugih valutah. To lahko zmanjša povpraševanje in pritisne na cene surovin. Poleg tega višje obrestne mere povečujejo stroške financiranja zalog in naložb v surovine, kar dodatno zmanjšuje zanimanje vlagateljev.
Zlato je pri tem poseben primer, saj v nasprotju z obveznicami ali varčevalnimi računi ne prinaša obrestnega donosa. Zaradi tega višje obrestne mere običajno zmanjšujejo njegovo privlačnost.
Trenutne razmere so sicer bolj zapletene zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Energenti se dražijo predvsem zaradi tveganj za oskrbo, ne pa zaradi sprememb obrestnih mer, kar je eden glavnih razlogov, zakaj Fed in ECB razmišljata o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike.
Hkrati je zlato od začetka konflikta izgubilo del svoje vrednosti kljub slovesu varnega zatočišča. Razlog za to ni le večje pričakovanje, da bodo obrestne mere dlje časa ostale visoke, temveč tudi unovčevanje dobičkov po močnem vzponu v letu 2025. Nekatere centralne banke so dodatno povečale ponudbo na trgu s prodajo dela zlatih rezerv, da bi financirale dražji uvoz energentov, kar je prav tako ustvarilo dodaten pritisk na cene zlata.
Kaj, če se Fed in ECB odločita za zvišanje obrestnih mer?
Poglejmo scenarij, ki ga trgi trenutno aktivno spremljajo. Fed pod vodstvom Warsha bi se na prihodnjih zasedanjih lahko odločil za zvišanje obrestne mere z utemeljitvijo, da inflacija zaradi podražitve energije, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu, ostaja previsoka. Hkrati bi ECB ponovila junijsko potezo in dodatno zvišala ključno obrestno mero zaradi okrepljenih inflacijskih pritiskov.
Foto: Depositphotos
V takšnem primeru bi se donosi na državne obveznice zvišali, njihove cene pa bi upadle. Delnice bi bile pod pritiskom zaradi višjih stroškov financiranja in slabših pričakovanj glede rasti podjetij. Dolar bi se dodatno okrepil, medtem ko bi se zlato znašlo v negotovem položaju, med povpraševanjem po varnih naložbah in negativnim vplivom višjih obrestnih mer.
Če bi se po drugi strani premirje na Bližnjem vzhodu izkazalo za trajnejše, bi cene energentov še upadale, inflacija pa bi se umirjala. Fed in ECB bi tako dobila več manevrskega prostora za ustavitev zaostrovanja denarne politike in morda celo napoved prvih znižanj obrestnih mer. V tem scenariju bi delnice verjetno pridobile, donosi obveznic bi se znižali, njihove cene bi zrasle, dolar pa bi oslabel.
Pomembno je poudariti, da trgi pričakovane poteze centralnih bank navadno že vnaprej vključijo v cene. Največji premiki zato nastanejo predvsem takrat, ko centralne banke vlagatelje presenetijo ali nakažejo drugačno smer denarne politike, kot jo je trg pričakoval.
Kaj si je treba zapomniti
Obrestne mere pomenijo ceno denarja in so eno najpomembnejših orodij, s katerimi centralne banke vplivajo na gospodarstvo. Njihove spremembe ne določajo le stroškov posojil ali donosov na varčevanje, temveč vplivajo tudi na vrednost delnic, obveznic, valut in surovin.
Zato odločitve Feda in ECB niso pomembne le za ekonomiste in vlagatelje, temveč za vsakogar, ki se namerava zadolžiti, varčevati ali vlagati. Razumevanje delovanja obrestnih mer pomaga bolje pojasniti spremembe, ki jih vsak dan spremljamo v gospodarstvu in na finančnih trgih.
.webp){kind=icon}
