Zdravstvo in dobro delujoči zdravstveni sistemi so zelo pomembni tudi za delovanje gospodarstva. A zdravstvo po vsem svetu je pod velikim udarom zaradi umika ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Čeprav je vsaka kriza lahko priložnost, pa tega umika finančno ne bo mogoče nadomestiti, smo ob robu Blejskega Strateškega foruma (BSF) govorili s Hansom Henrijem P. Klugejem, regionalnim direktorjem za Evropo pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Kluge je poudaril tudi velik pomen javnega zdravstva in pohvalil slovenski zdravstveni sistem, čeprav se ta sooča s številnimi izzivi.
Kako velik je vpliv geopolitike na svetovne zdravstvene sisteme, financiranje WHO in zdravstvene programe po svetu? ZDA načrtujejo ponovni umik pod drugo Trumpovo administracijo.
Preberi še
Mark Pleško, Cosylab: 'Težava EU je nedelovanje enotnega trga'
Evropska podjetja imajo pogosto težave s pridobivanjem kapitala za rast.
15.09.2025
Kaj se lahko Slovenci naučimo od Estoncev? Intervju s predsednikom Alarjem Karisom
Estonija je država, ki je v mnogočem zgled, njihova e-uprava je med najnaprednejšimi na svetu.
14.09.2025
Bataljon slovenskih vojakov v Latviji: 'Zelo smo veseli, da so slovenske enote v Latviji'
"Edina oseba in država, ki si trenutno ne želita miru, sta mesar iz Kremlja in Rusija," pravi zunanja ministrica Latvije Baiba Braže.
09.09.2025
Ruska grožnja: Se Evropa še lahko zanese na ZDA?
Pogovarjali smo se z namestnico generalnega sekretarja zveze NATO, Makedonko Radmilo Šekerinsko.
07.09.2025
Evropska komisarka Hadja Lahbib: 'Diskriminacija ima škodljive ekonomske posledice'
Komisarka Hadja Lahbib je pristojna za pripravljenost, krizno upravljanje in enakost.
04.09.2025
Zakaj Srednja Azija postaja prioriteta Evrope
Kakšne so priložnosti v regiji, pojasnjuje posebni odposlanec EU za Srednjo Azijo Eduards Stiprais.
04.09.2025
Madis Müller, ECB: 'Razumno je, da si vzamemo čas'
Madis Müller, ECB, je ob robu Blejskega strateškega foruma govoril za Bloomberg Adrio.
03.09.2025
Poljski državni sekretar Bosacki: 'Edino, kar Putin razume, je sila'
Tako trenutna poganjanja za končanje vojne v Ukrajini komentira državni sekretar poljskega ministrstva za zunanje zadeve Marcin Bosacki.
03.09.2025
Digitalni evro je odgovor na tveganja zaradi ameriških stabilnih kriptokovancev
Kakšni so resnični razlogi za uvedbo digitalnega evra?
03.09.2025
'Umetno ustvarjena lakota je pekel v vseh mogočih oblikah'
Ob robu Blejskega strateškega foruma smo govorili s Philippom Lazzarinijem, generalnim komisarjem UNRWA.
03.09.2025
Bi se Evropa morala ozirati proti Afriki?
Evropa se mora v iskanju alternativnih trgov osredotočati na Afriko.
02.09.2025
Zahodni Balkan v objem EU: Katera država bo 28. članica in kdaj
Na Blejskem strateškem forumu so voditelji držav Zahodnega Balkana razpravljali o širitvi EU.
02.09.2025
Da. Takojšnji vpliv je bil seveda ogromen, gre za približno 20 odstotkov sredstev, 1,2 milijarde ameriških dolarjev za dve leti. Kljub temu smo se med pandemijo naučili, da je vsaka kriza tudi priložnost. WHO je stara 80 let, zato je dobro, da se malo poglobimo in se vrnemo k osrednjemu mandatu - kaj je naša dodana vrednost?
Na primer, imamo ogromno zbirko najboljših praks na področju primarnega zdravstvenega varstva, preventive, podpore državam pri delovni sili in duševnem zdravju. Zato skupaj s 53 evropskimi državami ponovno premišljujemo, kaj točno potrebujete od WHO. Drugič, delamo na učinkovitosti, boljšem razmerju med ceno in kakovostjo ter na tem, kako nekatere tehnične programe približati državam, kjer so potrebe največje.
Na primer, včeraj zvečer (pogovarjala sva se 2. septembra, op. p.) sem imel odličen dvostranski pogovor s predsednikom vlade Albanije Edijem Ramo, ki je na primer predlagal, da bi bil Evropski center odličnosti WHO za Balkan v Albaniji namesto v Københavnu.
Poleg tega smo zelo aktivni tudi pri fokusirani mobilizaciji virov. Obstajajo tudi druge možnosti, na primer, filantropske organizacije, multilateralne razvojne banke, Kitajska mednarodna razvojna agencija, zahvaliti pa se moram Evropski komisiji, ki nam gre prav tako naproti.
Kljub temu prestrukturiramo organizacijo, izkoriščamo umetno inteligenco, WHO pa se mora po mojem mnenju preusmeriti od izvajanja operacij k bolj strateški vlogi, da bi državam pomagala predvideti, ne čakati na pandemijo. Preden se sproži alarm, moramo opozoriti države na predvidevanja.
Torej bomo lahko zapolnili to vrzel, ki so jo povzročile Združene države?
Nihče ne more zapolniti te vrzeli. Moramo biti zelo iskreni - vrzeli ni mogoče zapolniti. Ob tem sem doktorju Tedrosu (Adhanom Ghebreyesus, op. p.), generalnemu direktorju WHO, rekel: "Veliki brat, imejmo dialog." Potrebujemo dialog z vsako državo, če želimo biti varni, ne glede na to, ali so ZDA v WHO ali ne. Kajti, kot smo videli, virus nekje takoj postane pandemija povsod.
V ZDA so ukinili tudi USAID (agencija, ki se je ukvarjala s humanitarno in razvojno pomočjo po vsem svetu, op. p.). Kako bo to vplivalo na javno zdravje?
Je že vplivalo. Na primer, v Ukrajini so otroci s tuberkulozo ostali brez cepljenja, Evropska komisija je tam opravila odlično delo. Prav tako fundacije, kot je Novo Nordisk. Nisem pa povedal, zakaj imamo takšen problem, če ZDA odidejo z danes na jutri? Lekcija je, da mora Evropa poskrbeti za Evropo.
Zelo dober odgovor. Govorila sva o novih pandemijah. Je grožnja novih pandemij resnična? Kaj ste se iz pandemije kovida naučili o obvladovanju pandemij?
Torej, zagotovo bodo nove pandemije, vendar nam ni treba paničariti. Vprašanje ni če, ampak kdaj. Zakaj? Ker bo veliko novih patogenov, virusov. Vsi potujejo povsod, kajne? S podnebnimi spremembami vidimo, da se to dogaja.
Ampak veliko smo se naučili. Najbolj dragocena izkušnja, ki jo vsi ignorirajo, je vprašanje enakosti. Na globalnem jugu še vedno obstaja občutek, da na severu pravijo, da smo solidarni – dokler ne bomo imeli omejenega števila cepiv. Potem pa bomo vsi zapirali meje. To je vroč krompir številka ena, ki ga nismo rešili.
In kako bomo to rešili?
Številne pobude obstajajo, na primer WHO si zelo prizadeva za nekakšen pandemični sporazum med državami. To želim pojasniti, ker je veliko lažnih novic o tem, da bo WHO odvzela nacionalno suverenost državam in podobno. Nikakor se ne bo to zgodilo, nimamo takšnega mandata. Kar prosimo države, je, da so solidarne. Vendar je to navsezadnje odvisno od držav.
Najbolje je, da vsaka celina, vsaka regija postane samozadostna. Zdaj obstaja Afriški center za nadzor bolezni, tako kot ECDC (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, op. p.), ki ga prej ni bilo. EU je ustanovila agencijo, ki se imenuje HERA, Organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, ki je zadolžena za odložena javna naročila (za skupno naročanje v primeru zdravstvenih kriz, op. p.). To je velika zgodba o uspehu. Ampak vedno sem se pri Evropski uniji zavzemal za Balkan, da ne moreš biti varen brez vzhodnega partnerstva. Nihče ni varen, dokler niso varni vsi.
Kovid je bil velik udarec za svetovno gospodarstvo. Ali lahko ocenimo škodo? Kako lahko preprečimo takšno škodo v prihodnjih pandemijah?
No, najboljša je pripravljenost. WHO je s 50 državami članicami odobrila strategijo pripravljenosti. In tukaj bi rad izpostavil predvsem dve točki. Prva je nadzor. Kot država morate biti sposobni zelo zgodaj zaznati signal. V državah, kjer so okuženi ljudje tavali naokoli in niso bili oskrbljeni v primarnem zdravstvenem varstvu, je situacija ušla čez vse mere.
Druga zadeva je tisto, čemur pravimo pripravljenost državljanov. Da, vlade morajo absolutno opraviti svoje delo, vendar morajo pripraviti tudi državljane. Tu ne gre samo za pandemijo.
Teroristični napad v moji državi leta 2016 je bil grozen (sogovornik prihaja iz Belgije, kjer je nekoč živel, ki sta jo leta 2016 pretresla dva teroristična napada, op. p.). Zelo dobro se spomnimo poplav na Balkanu, tu so vročinski valovi, uničujoče vojne. Zato moramo ustvariti kulturo od šol naprej, kot se na primer dogaja na Japonskem, ob cunamijih, ob potresih, da ne paničarimo.
V Skandinaviji, kjer živim, dobi vsak državljan v svoj poštni nabiralnik vodnik z navodili, kaj potrebuje doma, če se zgodi kaj hudega, da ima za dva tedna zalog vode in konzerv, zato moramo skrbeti za pripravljenost državljanov, brez panike.
Ali nam lahko umetna inteligenca, ki je v teh časih zelo priljubljena, pomaga pri obvladovanju pandemij, celo pri preprečevanju širjenja novih in starih bolezni?
Seveda. Delamo na tem, čemur pravimo sodelovalni nadzor. Kaj pri tem počne umetna inteligenca? Zaznava na primer signale, ki niso formalni, kajti če mora WHO čakati na poročilo iz posameznih držav, to traja nekaj časa. Vendar je veliko signalov na družbenih omrežjih. Tudi v časopisih, vsi smo povezani.
Umetna inteligenca v nekaj sekundah zazna te signale. Imamo operacijsko sobo v Københavnu, vsak dan imamo na stotine signalov, ki jih pregledujemo. To je številka ena. Najpomembneje pa je, da nam umetna inteligenca pomaga pri krizi, ki je veliko večja od pandemije.
Kaj pa je največja kriza v zdravstvu? To je kriza zdravstvene delovne sile. V regiji imamo manko 800 tisoč zdravstvenih delavcev, starih med 20 in 30 let, osebje se tudi stara.
Moramo se iskreno zahvaliti vsem zdravstvenim delavcem. Še posebej na Balkanu, za to, da so bili resnično zanesljivi med pandemijo, še preden smo imeli cepiva. V takšnem primeru umetna inteligenca ne bo mogla nikoli nadomestiti zdravstvenih delavcev, lahko pa pomaga, zlasti pri razbremenitvi administrativne obremenitve medicinskih sester in zdravnikov.
Administrativno delo je zelo problematično. Preveč ga je, to vem kot splošni zdravnik, preveč.
Kakšen vpliv bo imela umetna inteligenca na zdravstvene sisteme na splošno? Lahko celo zniža stroške zdravstvenih sistemov?
Vsekakor lahko zniža stroške. Gre za velikansko inovacijo. Ampak moramo se zavedati nekaj stvari. Najprej tega, da umetna inteligenca za tisto, čemur pravimo večplastni, zelo kompleksni procesi odločanja, še vedno ni na voljo. Mislim, da lahko to preverite - na nekatera vprašanja s ChatGPT dobite nekoliko nerodne odgovore. A mi govorimo o zdravju, to ni nekaj, kar kupite v trgovini, zato morate biti previdni.
Drugič, da, umetna inteligenca lahko zmanjša delovno obremenitev, mislim, da ima zelo velik potencial za diagnostiko, na primer za diagnostično slikanje, da smo natančni. In seveda, kar moramo storiti najprej in to je morda najpomembnejše, je, da je treba vsako tehnologijo razvijati z zdravstvenimi delavci in v zdravstvenih okoljih, ker lahko sicer to zdravnike in medicinske sestre zelo frustrira. Nekaj se jim naloži in deluje le napol. Naredite to z ljudmi in zdravstvenimi delavci.
In jim pokažite, kako sistem pomaga?
Bravo in potem bodo to vsi sprejeli.
Velika težava so tudi podnebne spremembe. Kako lahko nastanek novih bolezni in njihovo širjenje vplivata na zdravstvene sisteme?
Kristalno jasno je, da je podnebna kriza zdravstvena kriza. Zato sem pred dvema mesecema ustanovil Panevropsko komisijo za podnebje in zdravje, na primer z Balkana jo predstavlja Majlinda Bregu, ki je bila prejšnja generalna sekretarka Regionalnega sveta za sodelovanje, in ta komisija naj bi pripravila zelo konkretna priporočila o tem, kaj storiti.
Poglejte si vročinske valove. V regiji je v enem letu umrlo 60.000 ljudi in to se bo samo še stopnjevalo. Nekatere države so imele najbolj vroče poletje v zgodovini. Vidimo komarje, nove vektorske bolezni, pa tudi zelo osnovne težave v vseh regijah. Vsak dan 90 ljudi umre zaradi diareje in okužb dihal, ker ni varne pitne vode. Voda bo postala zelo dragocen vir.
Celo v Evropi?
Absolutno.
Ali države premalo vlagajo v preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni? Kako lahko države izkoristijo zgodnje vlaganje v preprečevanje širjenja bolezni?
Preprečevanje je resnično ključnega pomena. Zakaj? Ker smo starajoča se, najstarejša celina na Svetu. Do leta 2050 bo vsak tretji človek starejši od 50 let. Torej tega ne bomo rešili le s fokusom na starejših, začeti moramo že zelo zgodaj, pri otrocih, s preventivo. Zato potrebujemo več programov za zdravje v šolah. Potrebujemo vlade, ki morajo prenehati vlagati v industrije, ki škodujejo ljudem, kot sta tobak in alkohol, delati moramo na duševnem zdravju mladih.
Najnovejša raziskava kaže, da 11 odstotkov vseh mladostnikov pravi, da imajo težave z uporabo družbenih medijev; zagotoviti moramo cenovno dostopna osnovna zdravila v primarnem zdravstvenem varstvu, kot so hipertenzija, holesterol in sladkorna bolezen.
Odgovor torej ni nujno težaven. Vedno pravim, poglejte, kaj počnem, najmočnejši javnozdravstveni ukrep je, da počnem to, kar sem naredil danes zjutraj, 30 minut hoje lahko reši na tisoče življenj. Ne kadite, poskusite zmanjšati pitje alkohola, bolje sploh nič, manj je več.
Torej, politike moramo prepričati, da lahko dosežemo rezultate v kratkem času, saj včasih politiki mislijo, da bo s preventivo trajalo pet do deset let in da bo rezultate žel naslednji minister. Objavili smo hitre nasvete za preprečevanje, na primer presejalni testi raka materničnega vratu, cepljenje proti HPV, kar lahko prinese rezultate zelo hitro.
Omenila sva že pomanjkanje delovne sile v zdravstvenem sistemu. Kako pomemben je dober in zanesljiv sistem javnega zdravstvenega varstva? Je morda primerjalna prednost držav dobro delujoč zdravstveni sistem?
To je absolutno ključnega pomena. Poglejte Slovenijo. Slovenija je ena od držav, ki ni le podaljšala pričakovane življenjske dobe, ampak tudi pričakovano zdravo življenjsko dobo, saj se ljudje običajno starajo, a so vse bolj bolni. Slovenija je vlagala v primarno zdravstveno varstvo, javno zdravstvo in ima najnižje plačilo iz žepa med vsemi 53 (evropskimi, op. p.) državami, tako da ljudem ni treba plačevati in se bati, da bi postali revni, ko zbolijo.
Ker nekoč je bila enakost in skrb za drugega pomembna. Zdaj pa vidimo, koliko je držav, ki pravijo, naša država je na prvem mestu. Zato je odgovornost vlade, da skrbi za zdravje ljudi kakovostno in cenovno dostopno. Zasebni sektor lahko pomaga, filantropske organizacije lahko pomagajo, vendar je to odgovornost vlade.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...