"Korupcije je v naši državi veliko, pritoka umazanega denarja z Balkana je kolikor hočete, pranja denarja v Sloveniji je veliko in s tem se bo treba spopasti - sami, brez tuje pomoči." To so besede, ki jih je pred tedni izrekel zdaj že nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk.
Zgovorni so tudi letos objavljeni podatki Transparency International: "Slovenija je v objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 od možnih 100 točk, kar je padec za dve mesti v primerjavi z letom 2024, ko je dosegla 60 točk." Slovenija po Indeksu zaznave korupcije zaostaja za zahodnoevropskimi državami, ki dosegajo v povprečju 64 točk. Boljši rezultat so denimo dosegle države Češka, Latvija in Litva, medtem ko je najvišji indeks na svetu z 89 točkami dosegla Danska, sledita ji Finska (88) in Singapur (84). Med EU državami sta se najslabše odrezali Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli le 40 točk. Naši vzhodni sosedi so sicer letos po zgodovinskem porazu Viktorja Orbana dobili novega predsednika vlade Petra Magyara.
Na katerih podatkih temeljijo navedbe takratnega državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade, KPK ni znano, "a zagotovo bi politika, če ima informacije o takšnem zaskrbljujočem stanju, morala organom preiskovanja in pregona omogočiti zmogljivosti, da se morebitna koruptivna kazniva dejanja preišče in vpletene tudi obsodi. Za boj proti korupciji je ključno, da ne ostanemo le pri načelnih stališčih, potrebna konkretna dejanja pa nato umanjkajo – tudi v primerih, ko pristojni organi podajamo pobude za spremembe sistema in zakonodaje, a te ostajajo brez odziva."
Lani je protikorupcijska komisija prejela 1327 prijav, kar je 57 odstotkov več kot leto prej, rešili so 16 odstotkov več zadev kot leta 2024. "Te prijave je mogoče tolmačiti kot dejstvo, da je sumov kršitev več ali pa tudi, da smo posamezniki nanje bolj občutljivi, zagotovo pa kažejo na krepitev zaupanja v delo Komisije in njene prijavne poti," so zapisali v odgovoru.
Od TEŠ 6 do Janše in Jankovića
Sicer je v Sloveniji relativno pogosto slišati zgodbe o (domnevni) korupciji. Od zdravstva, pri raznih infrastrukturnih projektih, obrambi, do 10 odstotkov podkupnine pravim osebam na položajih, ki ti zagotovijo, da je mogoče urediti praktično vse. Če se odmaknemo od relativiziranja: konkreten primer je izpostavila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki sicer ni pristojna za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj, pač pa za spoštovanje institutov, kot so na primer nasprotja interesov, omejitve poslovanja in nadzor premoženjskega stanja, ki so vzpostavljeni za to, da bi sploh prišlo do korupcijskih kaznivih dejanj (če pri svojem delu zaznajo kazniva korupcijska dejanja, jih odstopijo pristojnim organom).
Med odmevnejšimi primeri KPK tako izpostavlja projekt gradnje šestega bloka termoelektrarne: "Od konkretnih primerov, kjer je bilo zaznanih več kaznivih dejanj, zagotovo velja omeniti projekt TEŠ6, kjer še vedno nismo dobili dokončnega sodnega epiloga. Kar zagotovo ne vzbuja zaupanja ljudi, da se kot država uspešno bojujemo s korupcijo. Tudi zato Slovenija na lestvicah zaznave korupcije ni na mestih, kjer bi si želela biti. Nujno je namreč, da se afere razčistijo in čim prej oziroma v razumnem času dobijo epilog pred ustreznimi institucijami. Da bodo ljudje zaznali učinek."
Eden v javnosti odmevnejših KPK-primerov je bil zagotovo tudi nadzor premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank. Najbolj izpostavljena sta bila (navajamo ju po abecednem vrstnem redu, po priimku) Zoran Janković in Janez Janša, pri katerima je KPK ugotovila sistematično kršenje protikorupcijske zakonodaje. Posledice so sledile: takratna Janševa vlada je razpadla, Janković pa se je umaknil z vrha Pozitivne Slovenije. Kje sta oba danes? Protagonista KPK-zgodbe izpred več kot desetletja sta eden župan slovenske prestolnice, drugi pa je vnovič postal predsednik vlade.
Koga bo KPK poglobljeno preverila
Glede na odmevnost in ugotovljeno v takratnih primerih nas je zanimalo, ali bodo ponovili poglobljen nadzor nad premoženjem politikov? Odgovor so nam poslali tik pred nastopom nove Janševe vlade: "Poglobljen nadzor premoženja, ki ga omenjate, bo Komisija izvedla pri članih vlade, ki bo mandat zaključila v teh dneh (op.p.: vlada Roberta Goloba). V nadzoru se bo preverjalo spremembe premoženjskega stanja glede na stanje, o katerem so poročali ob nastopu funkcije."
Za zmanjšanje korupcije v Sloveniji, tako KPK, je nujno, da funkcionarji, javni uslužbenci in celoten javni sektor delujejo zakonito, transparentno in tudi skladno z namenom predpisov: "Sami moramo namreč postavljati zgled transparentnosti in odgovornosti, da bomo lahko kot družba uspešnejši v boju proti korupciji – pri tem so še najbolj pomembni nosilci najvišjih funkcij, katerih dejanja so najbolj na očeh javnosti." Za zaznavanje nepravilnosti so pomembni 'žvižgači', dodajajo pa še: "Korupcije bo manj, če bomo vsi prevzeli odgovornost za prijavo kršitev."
Koalicijska pogodba aktualnih vladnih strank posebej naslavlja boj proti korupciji, vendar na nekoliko drugačen način kot poteka danes. Po zgledu Hrvaške bi ustanovili specializirano enoto za pregon korupcije Skok, ki bi ji priključili tudi KPK.
Kaj si izvoljeni predstavniki ljudstva danes mislijo o KPK, pa je verjetno dovolj zgovoren konec tedna objavljen podatek v medijih, da do roka 28 poslancev državnega zbora (od 90), različnih političnih barv, ni pravočasno poročalo o premoženjskem stanju.
.webp){kind=icon}
