Ko je El Niño leta 2023 nazadnje zajel tropski Pacifik, so njegove posledice občutili v številnih gospodarskih panogah. Proizvajalci čokoladnih izdelkov so zmanjševali delež čokolade v svojih izdelkih, potem ko je suša v Zahodni Afriki pognala cene kakava navzgor. Nekateri čezatlantski leti so trajali dlje, drugi pa so bili krajši, vendar z več turbulencami, kar je vplivalo na porabo goriva. Podražilo se je celo milo, saj so nekatere ključne surovine postale težje dostopne.
Posledice El Niña, ki se trenutno razvija, bi lahko bile še resnejše. Ameriški Center za podnebne napovedi (CPC) je v četrtek sporočil, da so se pogoji za El Niño oblikovali že maja in da se bo pojav med letom še krepil, vrhunec pa dosegel pozimi. S tem se povečuje tveganje za močne vročinske valove, izrazite suše in obilne padavine v različnih delih sveta.
Takšen razvoj dogodkov dodatno skrbi vlade, podjetja in gospodinjstva, ki se že spopadajo z visoko inflacijo, h kateri prispevajo tudi geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu.
Še preden je CPC uradno razglasil prihod El Niña, je ameriško ministrstvo za kmetijstvo ocenilo, da bi se lahko cene hrane v ZDA letos v primerjavi z lanskim letom zvišale za do 4,7 odstotka, kar bi pomenilo največjo rast v zadnjih treh letih.
Pri izdelkih, ki vsebujejo sladkor in kakav, dveh surovinah, ki sta po oceni londonske finančne družbe Marex med najbolj izpostavljenimi sušam, povezanim z El Niñom, bi se cene lahko zvišale za do 8,4 odstotka.
Nazadnje, ko se je svet soočil s tako močnim El Niñom, v letih 2015 in 2016, je svetovno gospodarstvo zaradi upada produktivnosti izgubilo več kot 7,8 bilijona dolarjev, kaže raziskava znanstvenikov z ameriške univerze Dartmouth. Gospodarske posledice so bile občutne še več let po tem, ko je podnebni pojav oslabel.
El Niño bi lahko nekaterim regijam prinesel uničujoče poplave. Foto: Bloomberg
El Niño, kar v španščini pomeni "deček", je ime dobil po malem Jezusu, saj so perujski ribiči ta pojav opazili že v 17. stoletju v obdobju okoli božiča.
Gre za podnebni pojav, ki nastane, ko površina Tihega oceana dalj časa ostane nenavadno topla. Takrat pasatni vetrovi oslabijo, včasih pa celo spremenijo smer, kar ocean dodatno segreje. Te spremembe sprožijo motnje v zračnem tlaku, ki nekaterim delom sveta prinašajo obilne padavine, druge pa potiskajo v sušo.
El Niño je naraven in cikličen pojav, ki se redno pojavlja in izginja. Večino časa mu ne namenjajo posebne pozornosti, razen v letih, ko doseže posebno veliko intenzivnost. Podnebne spremembe, ki v ozračje prinašajo dodatno toploto in vlago, lahko njegove učinke še okrepijo. Meteorologi so zato morali prilagoditi način merjenja tega pojava, saj so oceani danes bistveno toplejši kot pred nekaj desetletji.
Po novi metodologiji bi lahko aktualni El Niño na vrhuncu dosegel intenzivnost, primerljivo z velikimi epizodami iz zgodnjih osemdesetih in poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja, kar ga uvršča med najpomembnejše tovrstne pojave v sodobni zgodovini. Nekateri napovedovalci ga že označujejo za "super El Niño".
"Najpreprosteje povedano, med El Niñom pričakujte več nestanovitnosti," opozarja Sarah Kapnick, direktorica za podnebno svetovanje pri JPMorgan Chase. Dodaja, da posledic ne bodo občutila le območja, ki tradicionalno veljajo za podnebno ranljiva.
Kljub temu noben pojav El Niña ni povsem enak, zato je še prezgodaj z gotovostjo napovedovati, kakšne posledice bo prinesel tokratni cikel. "Ker gre za dolgotrajen proces, ostajamo zelo previdni, saj se lahko razmere v prihodnjih mesecih razvijajo hitreje ali počasneje od pričakovanj," pravi Emma Sanig, meteorologinja in analitičarka londonske finančne družbe Marex.
Pretekli močni cikli El Niña so podirali temperaturne rekorde in spodbujali smrtonosne vročinske valove, kar je povečevalo povpraševanje po električni energiji. V kombinaciji s pomanjkanjem padavin so pogosto povzročali slabše pridelke ključnih kmetijskih kultur v delih jugovzhodne Azije, Avstralije in Zahodne Afrike.
Zadnji El Niño je pustil dolgotrajne posledice za nekatere kmetijske kulture. Vir: Bloomberg
V Indiji so letošnje monsunske padavine prispele z zamudo, napovedi pa kažejo, da bi jih lahko bilo približno deset odstotkov manj od povprečja. To povečuje tveganje za pomanjkanje vode in povzroča težave pri pridelavi riža, sladkornega trsa ter oljnic, ki se uporabljajo za proizvodnjo jedilnih olj in kozmetike.
Kmetje se lahko oprejo na namakalne sisteme z dizelskimi črpalkami, vendar takšna rešitev občutno povečuje stroške, zlasti v času, ko napetosti na Bližnjem vzhodu in omejena ponudba nafte ohranjajo cene energentov na povišani ravni. Takšno okolje dodatno otežuje delo centralnim bankam, ki skušajo zajeziti inflacijo, hkrati pa ocenjujejo, koliko lahko še zvišajo obrestne mere, ne da bi pri tem ogrozile gospodarsko rast.
El Niño hkrati pogosto prinaša obilne padavine v dele Latinske Amerike, kjer pridelujejo kavo in kakav, ravno v času žetve. Takšne razmere otežujejo prevoz pridelka do trgov in lahko povzročijo motnje v dobavnih verigah.
Posledice so opazne tudi na trgu bombaža. Močni cikli El Niña lahko zmanjšajo svetovno proizvodnjo te surovine, kar posledično zvišuje cene oblačil, plenic in medicinske opreme.
V preteklih epizodah El Niña so močni tajfuni uničevali energetsko infrastrukturo ob obalah, medtem ko sta gosta oblačnost in obilno deževje zmanjševala proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah na Japonskem. Energetska podjetja so bila zato prisiljena poseči po fosilnih gorivih, da bi nadomestila primanjkljaj električne energije iz obnovljivih virov.
El Niño ne prinaša zgolj negativnih posledic. V nekaterih delih sveta lahko koristi določenim kmetijskim kulturam, omili sušo v južni Kaliforniji in zmanjša število orkanov v Atlantiku.
Težava je v tem, da podnebne spremembe vse pogosteje spreminjajo vzorce, na katere so bili meteorologi in znanstveniki doslej navajeni.
Bolj ko se planet segreva, manj El Niño sledi ustaljenim vzorcem.
Tako so meteorologi leta 2023 pričakovali, da bo El Niño oslabil razvoj tropskih neviht in prinesel mirnejšo sezono orkanov v Atlantiku. Namesto tega je Atlantik zabeležil eno najaktivnejših sezon neviht od začetka meritev, kar je za leto, ki ga zaznamuje El Niño, precej nenavadno.
Glavni razlog za to je bil vročinski val v oceanih. Nenavadno topla morska površina je zagotovila dodatno energijo za razvoj tropskih ciklonov in izničila del učinka, ki ga El Niño običajno ima na zmanjševanje števila neviht.
Za zdaj napovedi v ZDA kažejo na mirnejšo sezono orkanov od povprečja v letu 2026, vendar to ni pomirilo zavarovalnic. Stranke zavarovalniške in pozavarovalniške družbe Aon že preverjajo svoje finančne rezerve za primer, da bi ZDA prizadel močan tropski ciklon, pravi Liz Henderson, direktorica za podnebna tveganja v družbi.
Po njenih besedah bi višje cene surovin in materialov lahko povečale stroške obnove po naravnih nesrečah. "Če bi prišlo do takšnega dogodka, bi bila škoda lahko bistveno višja," opozarja Henderson.
Eden od razlogov, zaradi katerih bi lahko imel ta El Niño posebej izrazite posledice, je dejstvo, da so podjetja zaradi vojne z Iranom in zaprtja Hormuške ožine že prisiljena prilagajati svoje poslovanje. Mnoga iščejo alternativne dobavitelje in si zagotavljajo rezervne vire ključnih surovin.
Pritisk občutijo tudi kmetje. V nekaterih državah so zmanjšali uporabo mineralnih gnojil ali jih nadomestili s cenejšimi alternativami, kot so hlevski gnoj, mandljeve lupine ali izdelki na osnovi urina, potem ko so se zaloge zmanjšale, cene pa zvišale.
Manjša uporaba gnojil lahko sama po sebi zmanjša pridelek že ob naslednji žetvi. Če bo El Niño vremenske razmere še dodatno poslabšal, bi bile lahko posledice za kmetijsko proizvodnjo in cene hrane še izrazitejše.
V državah z nižjimi dohodki, kjer gospodinjstva že zdaj velik del prihodkov namenjajo hrani, so tveganja še večja. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja, da bi se lahko v Latinski Ameriki in na Karibih poglobili problemi z dostopnostjo hrane in pomanjkanjem vode. Podoben scenarij grozi tudi delom južne Afrike.
Pomanjkanje hrane in vode grozi delom Latinske Amerike in Afrike. Foto: Bloomberg
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je v začetku junija opozoril, da bo El Niño dodatno okrepil posledice globalnega segrevanja.
"Razmere, povezane z El Niñom, bodo prilile olje na ogenj že segretemu svetu," je dejal Guterres. Dodal je, da bodo posledice izrazitejše kot doslej, prizadele širša območja in se hitro širile prek državnih meja.
Zadnji El Niño, ki se je končal leta 2024, je prizadel svet v času, ko so se številne države še vedno spopadale z motnjami v dobavnih verigah in energetsko krizo, ki jo je povzročila ruska invazija na Ukrajino.
Ena najbolj vidnih posledic je bila dogajanje v Panamskem prekopu. Zaradi suše, povezane z El Niñom, je gladina vode v prekopu tako upadla, da nekatera tovorna plovila niso mogla več varno pluti skozenj, kar je povzročilo omejitve plovbe in motnje v svetovni trgovini.
To je upočasnilo pretok blaga po svetu, vključno s prevozom utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), energenta, ki ima vse pomembnejšo vlogo pri oskrbi z električno energijo.
Tokrat se uprava Panamskega prekopa skuša izogniti podobnemu scenariju. Že od decembra 2025 sprejema ukrepe za ohranjanje vodnih zalog, torej več mesecev pred uradnim prihodom El Niña. Oblasti se zdaj pripravljajo na podaljšano sušno obdobje, ki bi se lahko začelo več tednov prej, kot je običajno.
"Z zgodnjim sprejemanjem odločitev smo začeli Panamski prekop upravljati, kot da se že nahajamo v obdobju omejenih vodnih virov, saj je to v resnici že naš položaj," je dejal Ricaurte Vásquez Morales, upravitelj Panamskega prekopa.
Dodaten izziv predstavlja dejstvo, da so današnje dobavne verige močno prepletene, zato lahko motnja na enem koncu sveta hitro povzroči posledice na drugem.
Peru je maja začasno ustavil ribolov inčunov zaradi segrevanja morske gladine ob svoji obali. Na prvi pogled se to morda ne zdi težava, ki bi lahko prizadela svetovne potrošnike, vendar se perujski inčuni pogosto predelujejo v ribjo moko in ribje olje, ki se uporabljata za krmo v ribogojstvu ter pri reji perutnine in prašičev.
Prekinitev ribolova bi zato lahko povečala stroške proizvodnje različnih vrst mesa in rib. V času, ko se cene hrane v številnih kategorijah že gibljejo blizu rekordnih ravni, bi lahko nove motnje v dobavnih verigah dodatno obremenile gospodinjske proračune po svetu.
.webp){kind=icon}
