S&P 500 raste, vi pa izgubljate? Imamo pojasnilo za to

Šibenje dolarja v primerjavi z evrom ostaja precej pod radarjem, še posebej v Sloveniji, verjetno zato, ker se posli sklepajo v evrih in ker se rast cen zelo enostavno prenese na končnega kupca, zato naročnikov to niti ne skrbi pretirano. Vendar pa bi bilo, glede na to, da se pogosto govori o donosih, doseženih v Ameriki, dobro vedeti, kaj se dogaja z razmerjem evro–dolar, še posebej na področju naložb.

Dolar je v primerjavi z evrom letos izgubil že 14,6 odstotka, zato ni le izbrisal celotnega dobička S&P za evropske vlagatelje, ampak jih je celo pahnil v minus.

Z drugimi besedami: če vas je v prejšnjem letu navdušil kapitalski trg in ste si ob novem letu zadali odločitev, da boste investirali v S&P 500 ETF, ste bili včeraj, če bi želeli unovčiti razcvet, neprijetno presenečeni, saj vaš vložek, gledano v evrih, ni zrasel za 12 odstotkov, ampak je v minusu. Če k temu prištejete še inflacijo, ste na minus pet odstotkih v primerjavi z začetkom leta.

 

 

Ali z drugimi besedami: vaših 10 tisoč evrov z začetka leta z naložbo v S&P 500 ETF ni prineslo 1.200 evrov dobička, temveč ste bili po izvedenem deviznem tečaju za 190 evrov v minusu (oziroma 1,9 odstotka). To, da ima ta znesek zaradi inflacije še manjšo kupno moč, ni treba posebej poudarjati, a vsaj ne boste plačali davka na kapitalski dobiček v Sloveniji in v Ameriki, saj ste vendarle v minusu.

Problem kratkoročnosti je v investicijski skupnosti velikokrat izpostavljeno. Verjamem pa, da bo letošnje leto udeležence tudi prisililo, da se osredotočijo na razmerje med evrom in dolarjem.

Če ste bili pogumni in ste še v času covida, torej ob koncu leta 2020, sprejeli odločitev o vlaganju v S&P 500, so razmere drugačne. Tudi če denominirano vrednost indeksa diskontiramo za inflacijo, je vaš donos na ravni tistega, kar dosegajo tudi ameriški vlagatelji.

 

 

Če povemo še nekoliko drugače: na dolgi rok razlika ni pomembna, saj je bil dolar konec leta 2020 oziroma v začetku leta 2021 šibek, še šibkejši kot danes – takrat je bilo treba za vsak evro plačati 1,2216 dolarja.

Da bi se zavedali valutnega tveganja, se spomnimo stisk ljudi, ki so imeli kredite v švicarskih frankih – obrokov jim ni na hitro podražila obrestna mera, temveč valuta, torej sprememba tečaja. Enake razmere so tukaj: slabljenje dolarja skupaj z inflacijo v evrih briše precejšen del dobička slovenskim vlagateljem, ki so se po dobičke namenili v Ameriko.

 

 

Rešitev obstaja, imenuje se hedge, a glede na obrestne mere je še vedno precej draga.