Padajo rekordi: Da, v dolarjih, ne pa v evrih

Sentiment vlagateljev je ponovno v območju pretiranega pohlepa, razkriva indeks strahu in pohlepa, ki ga objavljajo na portalu CNN. To pomeni, da trg hrepeni po tveganih naložbah, in da so vlagatelji vse bolj bikovsko razpoloženi, čeprav so čez lužo vrednotenja na rekordnih ravneh, v zraku je ves čas prisotna negotovost zaradi geopolitike in carinskih pogajanj, potencialno povišane inflacije in tako dalje.

Toda zdi se, da so bolj bikovsko razpoloženi vlagatelji, ki prejemajo plačo v dolarjih. Kaj pa Evropejci s plačami v evrih? 

Ameriški indeks S&P 500 se je včeraj vstavil le odstotek od svojega zgodovinskega vrha, ki ga je dosegel v začetku julija pri 6.280 točkah in s katerim se pri 22-kratniku pričakovanih dobičkov že četrto četrtletje zapored trguje z občutno premijo glede na desetletno povprečje, ki znaša 18-kratnik.

Indeks S&P 500 je letos vlagateljem prinesel 6,5-odstotno donosnost (v dolarjih), zasluga za takšen donos ob polletju gre predvsem na račun drugega četrtletja, ko je indeks pridobil 25 odstotkov. 

Zgodba je malce drugačna s perspektive evropskega vlagatelja. Njegovo premoženje v S&P 500 se je letos skrčilo za 6,4 odstotka. Razlog: močan evro v primerjavi z dolarjem. Evro se je v primerjavi z dolarjem od začetka leta namreč okrepil za skoraj 15 odstotkov. 

 

Toda vsaka zgodba ima dve plati. Na eni strani se vlagateljem krči obstoječe premoženje v dolarjih, na drugi pa lahko evropski vlagatelji danes z evrom kupijo več dolarjev, kar pomeni, da so današnji nakupi dolarskih investicij ugodnejši.

Pa napovedi? Trend se bo nadaljeval, napovedujejo analitiki banke Morgan Stanley, ameriški dolar pa bi do konca prvega četrtletja 2026 lahko še oslabel za okoli devet odstotkov, merjeno z indeksom ameriškega dolarja (DXY), v katerem je vključena košarica svetovnih valut in v katerem ima največjo utež evro.

Uradniki Trumpove administracije sicer javno podpirajo idejo močnega dolarja, vendar niso storili veliko, da bi ustavili njegov upad. 31 odstotkov vlagateljev, ki so sodelovali v raziskavi Bank of America (BofA), je poročalo, da imajo vlagatelji manjšo izpostavljenost dolarskim naložbam, kar je najnižja vrednost v zadnjih 20 letih. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je celo govorila o potencialnem trenutku "globalnega evra". 

Nvidia: nov dan, nov rekord 

Nvidia je s tisočodstotno rastjo od začetka 2023 včeraj postala prva družba s tržno kapitalizacijo štiri tisoč milijard  dolarjev. Delnica kotira pri 162,88 dolarja (139 evrov). V evrih delnica Nvidie trenutno ni na rekordni ravni, saj je bil rekord dosežen v začetku leta pri 144 evrih.  

Vlagatelji so letos ustvarili 21-odstotno donosnost v dolarjih in 7-odstotno, preračunano v evrih.

 

Ne glede na valutna preračunavanja pa delnica Nvidie v indeksu S&P 500 zavzema 7,5 odstotka. Gre za največjo utež posamezne delnice v moderni dobi, opozarjajo analitiki.

Spomnimo, da je bila zgodba v začetku leta vseeno bolj pesimistična, saj se je delnica Nvidie zaradi grožnje, da se bodo uveljavili veliki jezikovni modeli umetne inteligence, kot denimo kitajski DeepSeek, ki ne bodo potrebovali veliko procesorskih kapacitet in Trumpove carinske vojne, od januarja do aprila pocenila za več kot tretjino. Od najnižje točke v aprilu do danes pa je pridobila 72 odstotkov vrednosti v dolarjih in 62 odstotkov v evrih. 

Se lahko povzpne še višje? Analitiki, ki so oddali svoja priporočila na Bloomberg Terminalu v juliju, ocenjujejo 12-mesečno ciljno ceno v razponu od 185 do 210 dolarjev za delnico. 

"Zgodovinsko gledano so megakapitalizirane družbe po dosegu tisoč milijard dolarjev nadaljevale pot navzgor," ugotavljajo strategi družbe Bespoke Investment Group.

 

 

"Prepričani smo, da so obeti za delniške trge bikovski, tudi ob novem valu trgovinskih skrbi," je za Bloomberg povedal Craig Johnson iz Piper Sandler. "Čeprav bi lahko delnice kratkoročno prišle pod pritisk, vlagatelji na carinske naslove postajajo vse bolj imuni in se namesto tega osredotočajo na trende."

Dolarski rekord bitcoina 

Bitcoin je včeraj prvič presegel mejo 112 tisoč dolarjev (približno 95 tisoč evrov) in s tem dosegel nov absolutni rekord (spet) v dolarjih. V evrih je bitcoin dosegel rekord konec januarja pri 102 tisočakih. 

Dolarski rekord je prišel sočasno s pospeškom ameriških delniških indeksov in ga poganjajo pravzaprav ista goriva: pričakovanja nižanja realnih obrestnih mer in strah pred zamujenim (FOMO).

Bitcoin je letos pridobil petino vrednosti v dolarjih (in nekaj odstotkov v evrih).  

Gre lahko bitcoin še više? Analitiki Bitfinexa so nedavno za Bloomberg Adria ocenili, da bi vrednost najbolj znane kriptovalute lahko dosegla 145 tisoč dolarjev do sredine leta 2025, morda celo 200 tisoč dolarjev v ugodnih tržnih razmerah. V začetku leta 2026 pa pričakujejo, da bo dosegel vrednost okoli 260 tisoč dolarjev. 

Napovedi so optimistične, je pa treba upoštevati, da je bitcoin špekulativna naložba, kjer je nihajnost precej večja kot na klasičnem borznem parketu.

"Vlagatelji morajo ostati pozorni na morebitno pobiranje dobičkov ali makroekonomske premike, ki bi lahko sprožili popravke, a trend je za zdaj odločno bikovski," ocenjuje dogajanje na kriptotrgu Vincent Liu, glavni investicijski direktor pri kriptopodjetju Kronos Research.

Gibanje cene bitcoina v dolarju

 

Gibanje cene bitcoina v evru

 

 

Lahko inflacija ustavi bika

Zapisnik odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) z junijskega zasedanja razkriva naraščajočo razpoko med guvernerji glede trajnosti inflacijskega pritiska, ki ga utegnejo sprožiti nove carine in posledično lahko vplivajo na borzni trg. Večina članov vidi tveganje, da bodo carine trajno dvignile cene, četudi gre za enkratni šok. Borzni vlagatelji teh svaril ne slišijo — vsaj za zdaj ne — in stavíjo na to, da bo Fed do konca leta primoran znižati ključne obresti, ko se bo makro slika ohladila.

Medtem ko je skrb zaradi inflacijskih učinkov carin eden od razlogov, da Fed še odlaša z zniževanjem obresti, pa Chris Zaccarelli iz Northlight Asset Management meni, da to ne spreminja dinamike bikovskega trga.

"Večina vlagateljev verjame, da je gospodarstvo močno, da bodo korporativni dobički vzdržljivi in da je zdaj pravi trenutek za nakup delnic. Kljub temu menimo, da je potrebna večja previdnost, saj posledic carin na dobičke podjetij in potrošniško porabo še nismo videli – implementacija se je namreč večkrat zavlekla," je dejal za Bloomberg.

Sezona poročil: zadnji lakmusov papir

"Kljub poplavi naslovov o carinah so se odzivi na te novice otopili, naslednji katalizator bo sezona objav rezultatov," je prepričan Mark Hackett iz družbe Nationwide. 

Ne smemo pozabiti, da prihaja sezona objav poslovnih rezultatov, ki jo bodo čez lužo že čez manj kot teden dni odprle največje banke. Tudi tu se bo čutila valutna matematika, še zlasti pri izvoznih podjetjih, bodisi iz  ZDA v Evropo ali obratno.

Analitiki pričakujejo pet­odstotno rast dobičkov, vendar opozarjajo, da bodo podjetja v drugi polovici leta šele občutila višje vhodne stroške zaradi carin, so zapisali na Reuters. Če bodo marže upadle, se bo sedanji večkratnik dobička izkazal za dragega.

Rekordi in pohlep za Američane?

Trg lahko ostane dalj časa nerazumen, pravi znan pregovor, a zgodovina prav tako uči, da pretiran pohlep ni trajno stanje — lahko, da gre za fazo pred popravkom ali morda daljšo stagnacijo. Vprašanje torej ni, ali se bo sentiment premaknil, temveč kdaj in s kakšno silo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar