Bodo morale slovenske banke posojilojemalcem vrniti na desetine milijonov evrov?

Pretresljivih zgodb o posojilih v švicarskih frankih, ki so jih posojilojemalci najemali pri bankah v Sloveniji, še ni konec. O tem pričajo sodne prakse, ki se še vedno oblikujejo, in zapisi v letnih poročilih nekaterih bank. Iz zadnjih je razvidno, da so rezervacije bank za morebitna prihodnja plačila, povezana s posojili v švicarjih, močno poskočila in se povečala na vsaj več deset milijonov evrov.

V zadnjem času je bilo v medijih zaslediti nekaj primerov, ko so posojilojemalci, ki so posojila najeli 'v švicarjih', na sodišču dokazali, da niso razumeli tveganja, ki ga prinaša kredit v tuji valuti. Med njimi je bil tudi profesor gospodarskega prava.

Zato smo poskušali pridobiti podatek, koliko denarja imajo banke pripravljenega za morebitne izgubljene tožbe iz naslova dajanja posojil v švicarskih frankih. Podatek smo iskali pri Združenju bank Slovenije (ZBS) in Banki Slovenije (BS).

"ZBS je interesno združenje in ne zbira podatkov o oblikovanih slabitvah ter rezervacijah svojih članic; te podatke spremlja nadzornik, Banka Slovenije," so zapisali v odgovoru. Iz Banke Slovenije so sporočili, da podatka o tem, koliko rezervacij je bilo namenjenih za namen izpostavljenosti iz naslova kreditov v švicarskih frankih, zaradi zaupnosti informacij ne objavljajo, da pa je bilo v letu 2024 oblikovanih 70,5 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij - podatek se nanaša na celoten obseg oblikovanih neto oslabitev rezervacij. 

"V Banki Slovenije sicer redno spremljamo področje in problematiko, ki izhaja iz naslova kreditov v švicarskih frankih, pri čemer je izpostavljenost med bankami in hranilnicami zelo različna," so še dodali.

Kaj banke razkrivajo v letnih poročilih

Ni nam preostalo drugega, kot da odpremo letna poročila bank in hranilnic za leto 2024. Hitro brskanje po digitalnih dokumentih pokaže, da več članic ZBS omenja posojila v švicarskih frankih, precej konkretni pa sta bili le dve banki. 

Čeprav jih nekatere banke ne izpostavljajo eksplicitno, so zagotovo upoštevane v postavki Rezervacije v bilanci stanja. Na to postavko po računovodskih standardih namreč vplivajo "sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je mogoče zanesljivo oceniti" (podobno tudi po mednarodnih standardih). Med njimi so tudi denimo jubilejne nagrade za zaposlene. 

V letnem poročilu Addiko Bank so bili zelo konkretni. Zapisali so, da se je v letu 2023 sodna praksa glede švicarskih frankov spremenila v škodo bank, zaradi česar so morali priznati dodatne rezervacije. Konec leta 2023 jih je bilo za 3,7 milijona evrov, v 2024 pa za 6,12 milijona evrov, kar pomeni, da je postavka višja za dobrih 65 odstotkov.

Banka Intesa Sanpaolo Bank je o kreditih v švicarjih v letnem poročilu zapisala, da se je obseg teh kreditov v letu 2024 zmanjšal: "Na dan 31. december 2024 znaša skupna bruto vrednost 1,262 milijona evrov oz. neto vrednost 1,174 milijona evrov." Navajajo še, da so šestmesečni Libor v stanovanjskih hipotekarnih posojilih nadomestili "z novo zakonsko nadomestno obrestno mero trimesečni Saron, kot je bil ugotovljen v trimesečnem obdobju pred obrestnim obdobjem, povečan za fiksni razmik 0,0741 odstotka".

 

 

Sparkasse na kratko navede, da je že v letu 2023 "povečala druge rezervacije zaradi spremenjene sodne prakse sodišč v postopkih zaradi ugotovitve ničnosti kreditnih pogodb, sklenjenih v CHF, kar je povzročilo vlaganje novih tožb". Konkretnih številk ne omenjajo.

Bolj konkretni so bili pri UniCredit Bank. V letnem poročilu so pripravili poseben razdelek, ki so ga naslovili Rezervacije za pravne zadeve v zvezi s posojili v CHF. Tam navajajo, da je banka lani oblikovala za 23 milijonov evrov rezervacij v primerjavi s 5,4 milijona leto prej. Več kot štirikratno povečanje je po njihovih besedah "predvsem odraz višjih rezervacij za sodne spore v zvezi s CHF krediti, kar se je zgodilo po spremembi sodne prakse v letu 2023, ki je prispevala k porastu na novo vloženih tožb".

UniCredit je posojila v švicarjih ponujala od leta 2002 do 2010, od leta 2011 do 2014 pa je izvajala kampanje ozaveščanja - posojilojemalce, ki so imeli posojila v švicarskih frankih, je vabila na pogovor o njihovih kreditnih pogojih in razmisleku o pretvorbi (konverziji) kreditov v evrske. A takrat se večina kreditojemalcev 'v švicarjih', tako UniCredit, ni odločila za konverzijo in je ostala izpostavljena gibanju menjalnega tečaja: "Po apreciaciji švicarskega franka januarja 2015 so številni kreditojemalci v CHF – predvsem potrošniki – začeli vlagati pritožbe, ki so od avgusta/septembra 2015 dalje prerasle v tožbe."

Navajajo še, da so do leta 2022 slovenska sodišča večinoma odločala v korist bank in zavračala tožbe na ničnost kreditnih pogodb 'v švicarjih', nato pa je vrhovno sodišče leta 2023 uvedlo retroaktivni standard pojasnilne obveznosti iz leta 2011 ter posledično ugotovilo, da so kreditne pogodbe 'v švicarjih' - nične.

Zastaranja primerov

Pri interesnem združenju bank ZBS glede kreditov v švicarskih frankih danes pravijo takole: "Sodna praksa jasno kaže, da ni mogoče avtomatično sklepati o ničnosti kreditne pogodbe ali pričakovati vračila sredstev, tudi v primeru morebitne ničnosti. Zastaralni roki veljajo, pravica banke do nadomestila ni izključena, in krediti v švicarskih frankih niso nepošteni že po svoji naravi. Zato je ključno, da se kreditojemalci zavedajo, da pravni postopki na tem področju niso enoznačni, rezultati pa niso vnaprej zagotovljeni."

Izpostavljajo, da je bila sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VSRS), ki pojasnjuje ključna pravna vprašanja, od začetka teka zastaralnega roka do pravice banke do nadomestila (obresti) tudi v primeru morebitne ničnosti kreditne pogodbe.

V primeru, ko je posojilojemalec julija 2016 vložil denarni zahtevek, je VSRS odločilo, da je že v celoti zastaral. "Ključno je, da se je kreditojemalec že ob sklenitvi aneksa leta 2010 zavedal svojega prikrajšanja in razlogov zanj, zato bi moral pravočasno poiskati pravno pomoč. Petletni zastaralni rok se je tako iztekel že leta 2015," so pojasnili. Dodali so še, da kreditojemalec kljub morebiti ugotovljeni ničnosti kreditne pogodbe ne more pričakovati, da bo upravičen tudi do morebitnega plačila s strani banke. 

ZBS še opozarja, da najnovejše sodne odločitve potrjujejo, da vprašanja v zvezi s krediti v švicarskih frankih ostajajo pravno kompleksna in zahtevajo individualno presojo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar