Analiza BBA: Kakšna gospodarska rast se obeta v 2024?

Države regije Adria so pokazale odpornost v trenutnem valu svetovne recesije. Zasebna potrošnja bo ohranila trend rasti, kar se bo pokazalo pri rasti BDP v 2024 in 2025, v skladu z okrevanjem izvoza, saj se bo zunanje povpraševanje izboljšalo, menijo analitiki Bloomberg Adria.

Posebno četrtletno makroekonomsko poročilo si lahko preberete TUKAJ.

Čeprav je zunanje povpraševanje oviralo živahnejšo rast, so prevladali trdni domači dejavniki, ki so regijo Adria obdržali na poti rasti. Poleg trdnega domačega povpraševanja k temu pozitivno prispevajo tudi naložbe, in sicer zaradi obsežnih infrastrukturnih projektov v regiji in povečanja gradbene dejavnosti. Prilivi sredstev EU bodo še naprej podpirali rast, pri čemer bo del regije, ki ni del EU, dobil dodatna sredstva z novim načrtom za rast Svetovne banke (šest milijard evrov v obdobju 2024‒2027).

Analitiki Bloomberg Adria menijo, da bodo fiskalne politike po volitvah leta 2024 upočasnile svojo ekspanzivno naravnanost, zlasti ker so se plače in pokojnine v javnem sektorju znatno zvišale.

Nekaj olajšanja za javne finance bo prineslo zmanjšanje donosnosti obveznic, saj naj bi se obrestne mere v bližnji prihodnosti znižale.

V letih 2024 in 2025 lahko pričakujemo, da se bo inflacija stabilizirala na nekoliko nižji ravni. Poudarek bo na domačem povpraševanju, povezanem z izboljšanjem razmer na trgu dela, saj bodo zunanji pritiski popustili. Nižanje obrestnih mer se pričakuje od sredine 2024.

 

Slovenija: BDP se bo leta 2025 povečal za dva odstotka

V Sloveniji bo rast BDP v letu 2024 medletno dosegla 2,1 odstotka. Potrošnja gospodinjstev bo ohranila svoj močan prispevek, ki ga bodo zagotavljale rastoče plače, in izboljšanje razpoloženja potrošnikov. Osrednje mesto in spodbudo rasti bo pomenilo izboljšanje zunanjega povpraševanja. Prvi znaki so vidni v pospešitvi industrijske proizvodnje (+12,2 odstotka medletno v januarju 2024, po padcu za ‒4,7 odstotka medletno v letu 2023), ki bo uravnotežena z izboljšanjem uvoza zaradi večjega industrijskega povpraševanja.

Analitiki menijo, da bodo učinki naložb, ki jih je spodbudila sanacija po avgustovskih poplavah, delno izzveneli. Po drugi strani pa bodo zasebne naložbe izenačene, saj bo zadolženost sektorja nefinančnih družb dosegla najnižjo raven šele ob koncu 2024, ko se bodo začele zniževati obrestne mere. Analitiki predvidevajo, da se bo BDP leta 2025 povečal za dva odstotka medletno.

Čeprav so vidni znaki nadaljnjega izboljšanja zunanjega povpraševanja, Slovenija hodi po robu trenutno razpoložljivih virov, saj večina nove delovne sile že prihaja iz tujine. Leta 2023 je v slovenski aktivni delovni populaciji bilo približno 130 tisoč tujih delavcev (približno 14 odstotkov v primerjavi s sedmimi odstotki celotne delovno aktivne populacije leta 2013), ta trend pa se bo zaradi staranja prebivalstva še poglobil.

Hrvaška: Pričakuje se uspešna turistična sezona

Hrvaški BDP bo leta 2024 na letni ravni rasel za 2,8 odstotka. Glede na to, da je rast v letu 2023 spodbujala potrošnja gospodinjstev, analitiki pričakujejo, da rast leta 2024 v večji meri spodbujala dober naložbe in okrevanje zunanje trgovine. Visokofrekvenčni podatki kažejo na rahlo rast izvoza v januarju 2023 po devetih zaporednih mesecih upadanja, kar nakazuje, da je Hrvaška morda že na točki, ko je izvoz dosegel dno, zlasti ker se izboljšuje tudi gibanje uvoza (čeprav je še vedno v negativnem območju). Naložbe bodo še naprej podpirala sredstva EU in (še vedno) rastoči gradbeni sektor.

Turistična sezona bo po dejanskem številu turistov izzivalno presegla leto 2023, analitiki pa prav tako pričakujejo, da bo umirjanje inflacije izboljšalo razpoloženje pri trošenju. V letu 2025 se pričakuje 2,3-odstotna medletna rast, k čemur bodo največ prispevali nekoliko hitrejše zunanje povpraševanje in naložbe, medtem ko bo domača potrošnja ob visoki bazi in umirjanju rasti plač ohranila nekoliko počasnejši tempo.

 

Srbija: EXPO in pospešek investiranja 

Pričakovana rast srbskega BDP se bo v letu 2024 medletno pospešila na tri odstotke. Domača potrošnja bo po blagem prispevku k BDP v letu 2023 okrevala, saj plače realno rastejo, upočasnjujoča se inflacija pa izboljšuje potrošniško razpoloženje. Investicije v infrastrukturo bodo dobile pospešek, saj se bo začel graditi objekt Expo 2027, k dodatku pa bo prispeval tudi načrt Svetovne banke. To bo spodbudilo infrastrukturne naložbe, kar bo nadomestilo nespremenjene obete, ki jo opažamo pri gradbeništvu. Proizvodnja bo imela koristi od stalnih neposrednih tujih naložb ter še vedno razpoložljive in cenovno konkurenčne delovne sile.

Pozitivno bodo prispevali tudi boljši izvozni obeti, saj se pričakuje, da bo EU v letu 2024 ponovno dosegla gospodarsko rast, kar bo vplivalo na boljši izvoz. Analitiki ocenjujejo, da bo gospodarstvo leta 2025 medletno raslo za 3,5 odstotka. Zunanje povpraševanje bo dobilo glavno vlogo in spodbudilo izvoz, zlasti ko bodo neposredne tuje naložbe iz prejšnjih obdobij prinesle donose, zasebne naložbe pa se bodo okrepile zaradi nižjih obrestnih mer. Zasebna potrošnja in naložbe v infrastrukturo bodo ostale stabilne, vendar bo njihov prispevek v letu 2025 nekoliko manjši. Iz naložb v infrastrukturo izhajajo nekatera pozitivna tveganja, če bi se veliki projekti razpletli hitreje, kot trenutno opažamo.

BiH: Vpliv reform in pogovori za vstop v EU

Analitiki pričakujejo, da bo BDP Bosne in Hercegovine leta 2024 na letni ravni rasel za 2,8 odstotka. Nižja osnova v BiH omogoča širši vpliv reform in priliv sredstev EU, zlasti ko se približujejo pristopni pogovori z EU. To bo pritegnilo več naložb (zlasti ker je na voljo delovna sila) in pospešilo reforme, učinki pa se bodo v prihodnjih letih še bolj razblinili. Že zdaj je opazen porast priliva neposrednih tujih naložb, pri čemer so prilivi v obdobju od prvega do tretjega četrtletja že dosegli raven iz leta 2022.

Boljši potencial porabe, saj se plače realno zvišujejo, bo pozitivno prispeval k splošni rasti. K temu bo največ prispeval ponovni porast izvoza, saj je na BiH precej vplivala majhna gospodarska aktivnost v EU (izvoz v državah EU se je v letu 2023 zmanjšal za približno osem odstotkov). Analitiki menijo, se bodo ti trendi nadaljevali tudi v letu 2025, ko bo rast BDP na letni ravni tri odstotke. K temu bodo še naprej prispevale naložbe, ki jih bodo spodbujale infrastrukturne in tuje naložbe, sledil pa jim bo izvoz, ki se bo zaradi zunanjega povpraševanja krepil.

Severna Makedonija: Večja potrošnja zaradi močne rasti plač

Pričakovana rast severnomakedonskega BDP bo v letu 2024 2,4-odstotna, menijo analitiki, ki v letu 2024 vidijo pozitivne znake zaradi okrevanja glavnih trgovinskih partneric, zlasti Nemčije. To bo spodbudilo izvoz, vendar bodo hitrejše stopnje rasti prišle srednjeročno, ko se bodo obnovile neposredne tuje naložbe in se bo pospešil tako imenovani nearshoring, saj država ponuja najcenejšo delovno silo v regiji Adria in ima še vedno dvomestno stopnjo brezposelnosti. Odliv delovne sile lahko prizadene trg dela, saj je v okviru pobude za odprti Balkan dogovorjen prost pretok delovne sile, kar lahko zmanjša brezposelnost ali pa zmanjša splošno zaposlenost na območju z velikim povpraševanjem po delovni sili.

Prihajajoče volitve so lahko ovira, če se bo oblikovanje vlade podaljšalo, politična tveganja pa povečala. Bolj pozitivno pa je, da bo Severna Makedonija še naprej povečevala potrošnjo, saj plače močno rastejo. Novi načrt Svetovne banke za rast bo pospešil reforme in omogočil dodatno financiranje, kar bo povečalo splošne naložbe in privlačnost trga. Pričakujemo, da se bo leta 2025 gospodarska rast pospešila na tri odstotke ob povečanju naložb in izboljšanju izvoza.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar