"Poljska v mojem srcu," je pel Johnny Štulić, zapeli pa bi lahko tudi hrvaški vlagatelji, potem ko sta najprej Zagrebška borza, potem še Ljubljanska borza, uvrstili ETF na varšavski indeks WIG30, ki je tudi letos nadaljeval rast in je še pred sredino leta v plusu za okoli 11 odstotkov. Indeks zajema 30 vodilnih poljskih delnic, sektorsko pa v njem prevladujejo finančni sektor s 40 odstotki, potrošniški sektor s 13 odstotki in energetika s 13 odstotki.
Poljsko gospodarstvo ostaja med najhitreje rastočimi v Evropski uniji, ob približno 3,6-odstotni rasti BDP v letu 2025, podobna dinamika pa se pričakuje tudi letos. Čeprav finančni trgi niso pričakovali zmage Karola Nawrockega na predsedniških volitvah sredi lanskega leta, politični izid ni omajal naložbenega razpoloženja niti dojemanja Poljske kot enega najprivlačnejših evropskih trgov.
Varšavski indeks WIG30 je od začetka leta 2025 zrasel za več kot 60 odstotkov, s čimer je občutno presegel indeks S&P 500, ki je pridobil 26 odstotkov, in Euro Stoxx 600, ki je zrasel za okoli 20 odstotkov. Kljub močni rasti se z indeksom WIG30 še vedno trguje po razmeroma nizkih vrednotenjih, s kazalnikom P/E okoli 15, v primerjavi z okoli 25 pri indeksu S&P 500 in okoli 18 pri indeksu Euro Stoxx 600. Hkrati poljska podjetja ponujajo privlačen dividendni donos v višini okoli 3,5 odstotka.
Ena ključnih prednosti Poljske ostaja struktura gospodarstva. S skoraj 40 milijoni prebivalcev je država precej manj odvisna od izvoza kot večina srednjeevropskih gospodarstev ter se bolj opira na domačo potrošnjo in naložbe, kar ji omogoča odpornejše delovanje v okolju povečane globalne trgovinske negotovosti. Velikost gospodarstva se odraža tudi na trgu kapitala, ki ga zaznamuje visoka likvidnost, Poljska pa je kot trg v razvoju po vrednotenjih še vedno cenejša v primerjavi z indeksom MSCI Emerging Markets.
Z vrnitvijo premierja Donalda Tuska na oblast so se sprostila sredstva iz evropskih skladov, ki se zdaj močneje prelivajo v gospodarstvo prek infrastrukturnih in energetskih projektov.
Glavno tveganje za nadaljevanje močne gospodarske rasti in nadaljnjo rast indeksa WIG30 ostajajo visoki fiskalni primanjkljaji. Poljska je tudi v letu 2025 ohranila primanjkljaj v višini okoli sedem odstotkov BDP, predvsem zaradi povečanih izdatkov za obrambo, energetski prehod ter socialne in zdravstvene programe po začetku vojne v Ukrajini. Vlada načrtuje postopno zniževanje primanjkljaja na približno tri odstotke BDP do leta 2028, vendar bi takšna fiskalna konsolidacija lahko upočasnila gospodarsko aktivnost in srednjeročno omejila nadaljnjo rast domače potrošnje.
Poljska kot investicijska zgodba ostaja redka kombinacija na evropskih trgih: močna gospodarska rast, visoka likvidnost kapitalskega trga in še vedno razmeroma privlačna vrednotenja. Čeprav fiskalna tveganja ostajajo povišana, dosedanja rast indeksa WIG30 kaže, da vlagatelji Poljsko še naprej vidijo kot enega najprivlačnejših evropskih trgov.
