Analiza: kakšni so obeti jedrske industrije?

V zadnjem času se veliko govori o uranu, ključnem elementu za pogon jedrske energije, toda v novem kontekstu. Uran se je namreč znašel v ospredju bližnjevzhodnega konflikta med Izraelom in Iranom, v katerega so se z bombardiranjem iranskega jedrskega programa vključile tudi ZDA.

Jedrska energija je za številne države energija prihodnosti, med drugim tudi ZDA. Že eden prvih izvršnih ukazov predsednika Donalda Trumpa je bil usmerjen v pospešitev njenega razvoja. Svet namreč potrebuje čedalje več električne energije – takšne, ki ne ustvarja emisij in je vedno na voljo. Vetrne in sončne elektrarne so odvisne od vremenskih razmer, baterijska tehnologija pa še ni dovolj razvita za široko uporabo, medtem ko je jedrska energija v tem trenutku zelo dobra alternativa.

"Trump v središče ameriške energetske politike znova postavlja jedrsko energijo," pravi analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić. "Njegov načrt vključuje pospešeno pridobivanje dovoljenj za gradnjo novih reaktorjev in okrepitev oskrbe z uranom, kar bi še dodatno spodbudilo že tako močan investicijski cikel v sektorju," meni.

Svetovne jedrske zmogljivosti so trenutno na 30-letnem vrhu in v tem trenutku vsaj 40 držav razmišlja o tem, kako dodatno povečati svoje jedrske zmogljivosti. Vlaganja, razvoj, mali modularni reaktorji, uran in jedrski odpadki so teme, ki znova prihajajo na površje.

"Čeprav se je njen delež v globalni energijski mešanici zmanjšal, je jedrska energija od leta 2012 beležila stalno rast absolutne proizvodnje. S pospešenim povpraševanjem po nizkoogljični električni energiji, ki ga poganjajo cilji dekarbonizacije in potrebe umetne inteligence po energiji, se pričakuje, da bo jedrska energija ponovno pridobila teren v globalni energijski mešanici," so v svojem poročilu Surovine na razpotju zapisali analitiki Bloomberga Adria.

"Svetovni primanjkljaj na trgu urana naj bi leta 2025 dosegel sedem odstotkov, z dolgoročnim primanjkljajem petih odstotkov do leta 2030. Ključni dejavnik tega trenda bodo občutno povečanje povpraševanja velikih tehnoloških podjetij, kot so Meta, Microsoft, Google, po stabilni energiji, potrebni za podatkovne centre in umetno inteligenco," je aprila zapisal analitik Vujanić.

Bloomberg Mercury

 

Umetna inteligenca in jedrska energija

Z razvojem umetne inteligence se globalne korporacije, ki se ukvarjajo z razvojem visoke tehnologije, vse bolj zanimajo za jedrsko energijo. Microsoft in Amazon povečujeta svoje naložbe v jedrsko energijo, saj s tem stavita na podporo gradnji novih zmogljivih podatkovnih centrov, namenjenih delovanju sistemov umetne inteligence.

Mednarodna agencija za energijo napoveduje, da se bo povpraševanje po energiji, ki ga poganja umetna inteligenca, do leta 2030 štirikratno povečalo. To je postalo ključni katalizator, saj vsi vodilni tehnološki velikani signalizirajo okrepljen prehod na jedrsko energijo za svoje podatkovne centre. Microsoft je že podpisal dolgoročno pogodbo za oskrbo svoje infrastrukture umetne inteligence z jedrsko energijo, Meta pa mu sledi s svojo lastno pogodbo o nakupu energije.

"Umetna inteligenca, zlasti rast podatkovnih centrov, ustvarja izjemno veliko in stalno porabo električne energije," pojasnjuje Vujanić in dodaja, da ameriški tehnološki velikani jedrsko energijo vidijo kot zanesljiv in okoljsko prijazen vir energije.

"Računalniške zmogljivosti naraščajo, večja instalacija strežnikov potrebuje stabilen vir moči, kot je iz jedrske elektrarne, zaradi AI se bo poraba električne energije močno povečala," je junija povedal Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožefa Stefana. Dodaja, da je njihovo zanimanje za jedrsko energijo razumljivo, saj gre za stabilen, nizkoogljičen in vremensko neodvisen vir energije.

Evropski jedrski preporod

Jedrska energija kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov namreč tudi v EU doživlja preporod, saj proizvaja razmeroma malo emisij toplogrednih plinov. Po podatkih Evropske komisije se je predlanskim proizvodnja električne energije iz naslova jedrske v 101 evropskem reaktorju povečala za 1,7 odstotka v primerjavi z letom pred tem. Jedrske elektrarne iz 13 držav EU – med njimi tudi Slovenija – so predlanskim prispevale 22,8 odstotka skupne proizvodnje električne energije v EU.

Kot poglaviten razlog komisija navaja Francijo, ki je zaključila obsežnejši program vzdrževanja in posodobitve 56 jedrskih reaktorjev. Države so vse bolj naklonjene jedrski energiji, kar dodatno poganja bikovski trend na trgu. Španija je odložila zaprtje svojih reaktorjev do leta 2030, podobno pa je storila tudi Francija, ki naj bi letos zaprla 14 reaktorjev, vendar je to prestavila na leto 2035.

"V Evropi se razprave o vnovični oživitvi jedrskih reaktorjev za okrepitev energetske odpornosti in prizadevanj za dekarbonizacijo vse bolj zaostrujejo. Medtem dinamika ponudbe in povpraševanja ostaja napeta, kar podpirajo ugodni politični pogoji in upad domače proizvodnje urana v ZDA," pojasnjujejo analitiki Bloomberga Adria.

Stringer/AFP

 

Jedrska energija je pomemben steber slovenskega energetskega miksa, saj po podatkih skupine GEN električna energija iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) pomeni približno 40 odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije, od tega polovica pripada Republiki Hrvaški, ki je solastnica elektrarne.

"Cena goriva se je v zadnjih letih višala in verjetno se bo tudi v naslednjih. Tveganja, povezana z dvigom cen goriva, v NEK obravnavamo v okviru vrednotenja tveganj," so junija za Bloomberg Adria povedali iz jedrske elektrarne.

 

Kakšne so trenutne cene urana?

Po dosegu najvišje vrednosti 107 dolarjev v letu 2024 so se cene urana popravile na dvomestne številke. "Ta močni upad je številne vlagatelje presenetil, pri čemer kaže na makroekonomske spremembe v razpoloženju, negotovost glede politike in tehnično prodajo, ne pa propad dolgoročne bikovske teze o uranu," povedo analitiki Bloomberga Adria.

"Več ključnih tržnih kazalnikov še vedno kaže na zaostrovanje temeljnih dejavnikov, kar krepi dolgoročno strukturno utemeljitev. Namesto da bi šlo za konec cikla, se zdi, da je trenutno gibanje cen urana le začasen premor v sicer naraščajočem trendu," ugotavljajo.

Kakšne so napovedi?

Čeprav se bodo cene urana letos morda počasi dvignile na 75 dolarjev na funt, dolgoročna napoved ostaja trdna, menijo analitiki Bloomberga Adria. "Povpraševanje se bo pospešilo zaradi potreb po energiji, ki jih poganjata umetna inteligenca in vnovični razcvet jedrske energije, medtem ko bo rast ponudbe ostala omejena. Strukturni temelji še vedno podpirajo trajno optimistično napoved," sklenejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar