Ameriški dolar ohranja moč, a tveganja ostajajo

Amerika je znova zvišala zgornjo mejo dolga, tokrat za kar pet tisoč milijard dolarjev, kar je največje zvišanje v zgodovini ZDA. Takšna poteza odpira številna vprašanja o njenem vplivu na gospodarstvo. Država je namreč že zdaj močno zadolžena, saj razmerje med javnim dolgom in BDP presega 100 odstotkov, napovedi pa kažejo na nadaljnjo rast tega razmerja v prihodnjih letih.

Vprašanje ameriške zgornje meje zadolževanja postaja redna tema svetovnega zanimanja, saj ima posledice za finančne trge, zlasti za trg državnih obveznic. Vsakič, ko ZDA dosežejo zakonsko določeno raven zadolženosti, mora kongres odobriti zvišanje, da bi se izognili tehničnemu bankrotu in omogočili nadaljnje financiranje državnih izdatkov.

Amerika zvišuje limit zadolževanja, ker njeni proračunski odhodki že vrsto let sistematično presegajo prihodke, financiranje proračunskega primanjkljaja pa se skoraj v celoti opira na izdajo dolžniških instrumentov. Vendar pa naraščajoči javni dolg v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami draži njegovo financiranje. Dolgoročno takšna dinamika postaja fiskalno nevzdržna, saj vse večji delež proračuna odteka za plačilo obresti, kar omejuje prostor za druge javne izdatke, povečuje tveganja za vlagatelje in lahko oslabi zaupanje v ameriško fiskalno disciplino.

Zakaj je državni dolg pomemben za ameriški trg obveznic in gospodarstvo

Ameriški javni dolg (trenutno okoli 36 bilijonov dolarjev) je temelj velikega, likvidnega in "varnega" trga državnih obveznic, ki je ključen za notranjo in globalno finančno stabilnost. Toda rast dolga in politična negotovost glede zviševanja državnega limita zmanjšujeta zaupanje vlagateljev, kar se lahko izrazi v obliki večjih donosov na obveznice oziroma zahtevanih obrestnih mer.

Ko donosi na obveznice rastejo, del davčnih prihodkov odteka za plačilo obresti namesto za javne programe, dodatno zadolževanje pa vpliva na stroške zadolževanja v celotnem gospodarstvu.

Zvišanje meje dolga po eni strani odpravlja tveganje takojšnjega tehničnega bankrota, hkrati pa povečuje dolgoročna fiskalna tveganja. Čeprav gre za redno prakso – zviševanje meje ameriškega javnega odobrijo približno na vsaki dve leti –, vse višja raven dolga povzroča vse več zaskrbljenosti.

A dokler se globalni BDP povečuje, ta trend ne bi smel pomeniti neposredne težave za ZDA. Eden glavnih razlogov za to je položaj ameriškega dolarja kot prevladujoče svetovne valute, z več kot 60-odstotnim deležem v deviznih rezervah centralnih bank. Ta položaj ustvarja stalno povpraševanje po dolarju in ZDA omogoča nadaljevanje visokega zadolževanja.

Edino resno tveganje bi bil izguba statusa dolarja kot globalne rezervne valute, vendar trenutno ni konkretnih znamenj, da bi se to lahko zgodilo. Ključno vprašanje za prihodnjo vzdržnost javnega dolga postaja struktura njegovega financiranja, torej ali bodo prevladovali dolgoročni ali kratkoročni instrumenti?

Donald Trump vztrajno zagovarja zniževanje obrestnih mer, kar lahko nakazuje, da bi se zadolževanje lahko usmerilo h krajšim rokom zapadlosti, kar bi povečalo občutljivost za prihodnje spremembe stroškov zadolževanja.

Kaj zvišanje meje dolga pomeni za donose ameriških obveznic?

Čeprav bi se trenutne razmere teoretično morale izraziti v rasti donosov na ameriške obveznice, se to od začetka leta ni zgodilo. To je v nasprotju z intuicijo, a na drugi strani bi bile posledice neuspešnega zvišanja zgornje meje dolga in nezmožnosti poplačila dolgov upnikom katastrofalne. S tem bi bilo uničeno zaupanje vlagateljev v največji trg dolga na svetu, vrednost ameriških obveznic bi močno upadla, finančni trgi po svetu pa bi bili resno prizadeti.

 

 

Pomemben dejavnik, ki je vplival na odsotnost rasti donosov, so tudi pričakovanja o upočasnjevanju gospodarske rasti ali celo recesiji, predvsem zaradi vnovične uvedbe trgovinskih carin. V takšnem okolju vlagatelji iščejo varnost in množično vlagajo v ameriške obveznice, ki veljajo za varno zatočišče. S tem se povečuje povpraševanje po obveznicah, kar ustvarja pritisk na zmanjšanje donosov.

Kaj pomeni slabljenje dolarja za donose na obveznice

Ameriški dolar je v prvih šestih mesecih leta zabeležil največji upad po letu 1973, saj je oslabel za več kot 10 odstotkov v primerjavi s košarico najpomembnejših svetovnih valut. Vzroki za ta upad so vse večja fiskalna neodgovornost, naraščajoče trgovinske napetosti in politični pritiski na Federalne rezerve, kar je omajalo zaupanje vlagateljev, ki so se začeli usmerjati k evru in zlatu.

 

 

Kljub znižanju vrednosti dolarja trenutno ni zaznati večjega upada povpraševanja po ameriških obveznicah. Večji vpliv ima za zdaj posreden učinek, kjer na primer vlagatelji z evroobmočja, čeprav so z ameriškimi obveznicami ali delnicami dosegli donos, zaradi neugodnega tečaja pri pretvorbi od začetka leta beležijo negativen donos v evrih.

Posebno pozornost si zaslužijo japonski vlagatelji, ki so tradicionalno med največjimi imetniki ameriškega javnega dolga. Ob rasti donosov na japonske državne obveznice bi zanje lahko kmalu postalo bolj donosno vlagati na domačem trgu. V tem scenariju bi množična prodaja ameriških obveznic s strani japonskih institucionalnih vlagateljev, kot so investicijske hiše, zavarovalnice in konglomerati, lahko povzročila rast ameriških donosov.

Kljub temu takšnih premikov na trgu za zdaj še ni zaznati. Treba je tudi upoštevati, da čeprav so razmere ugodne, pomanjkanje likvidnosti japonskega dolga ostaja zelo omejujoč dejavnik za ta trend – vsaj kratkoročno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar