Gradbeništvo ostaja eden ključnih stebrov gospodarstev v regiji Adria, saj v povprečju zajema 5,5 odstotka BDP - leta 2025 je vodila Hrvaška s 6,7 odstotka, kar podpirajo sredstva EU, popotresna obnova in močne naložbe v infrastrukturo. V zadnjih letih je sektor okrepil svoj makroekonomski pomen in produktivnost, pri čemer se je povprečna dodana vrednost na gradbenega delavca leta 2024 povečala na 32 tisoč evrov, kar je 9.000 evrov več kot leta 2019, s tem pa se je regionalna produktivnost dvignila na 52 odstotkov povprečja EU27.
Gradbena dejavnost ostaja odporna, saj jo spodbujajo infrastrukturni projekti, razvoj logistike in maloprodaje, obnova ter stabilno povpraševanje po stanovanjih kljub začasni šibkosti v Srbiji v obdobju od prvega do tretjega četrtletja 2025 ter upočasnitvi v Bosni in Hercegovini v drugem in tretjem četrtletju 2025. Hkrati so se povprečne cene nepremičnin povečale v Bosni in Hercegovini za 71 odstotkov, na Hrvaškem za 68 odstotkov, v Sloveniji za 58 odstotkov, v Severni Makedoniji za 54 odstotkov in v Srbiji za 41 odstotkov.
Kljub izraziti rasti cen se je dostopnost stanovanj (primerjali smo povprečne cene nepremičnin, tako novogradenj kot obstoječih objektov, s povprečnimi neto plačami) izboljšala v Severni Makedoniji, na Hrvaškem in v Srbiji, kar podpirajo močna realna rast plač in ugodna gibanja na trgu dela. Po drugi strani je dostopnost ostala večinoma stabilna v Bosni in Hercegovini ter se je poslabšala v Sloveniji.
Strukturni dejavniki še naprej podpirajo povpraševanje, vključno z močno naklonjenostjo lastništvu stanovanj (približno 80 odstotkov v primerjavi z 68 odstotkov v EU27), visokim deležem nakupov z gotovino ter 110 milijardami evrov vlog gospodinjstev, ki bi se lahko vse bolj prelivale v nepremičnine.
Zaradi prej omenjenih dejavnikov pričakujemo, da se bodo povprečne cene nepremičnin v regiji leta 2026 povečale še za dodatnih 10 odstotkov, zlasti v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, kjer obstaja močno povpraševanje po tej obliki varčevanja oziroma naložb in kjer zato pričakujemo nadaljevanje dvomestnih stopenj rasti.
V Srbiji glede na nekoliko počasnejšo gospodarsko rast pričakujemo nižje stopnje rasti cen nepremičnin, medtem ko v Sloveniji zaradi šibkejše rasti in nižje povprečne rasti plač kot v preostalem delu regije pričakujemo upočasnitev rasti cen, ki se bo v povprečju približala ravni inflacije (2 do 3 odstotke).
Vpliv na najemni trg ja, na cene na trgu pa neSe na področju stanovanjske gradnje v Sloveniji vendarle premikamo v pozitivno smer? Poleg mnogih zasebnih investicij ima ambiciozne načrte tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Trenutno je v izvedbi in pripravi 2.524 stanovanjskih enot, letos bo v gradnji oziroma zaključevanju 1.350 enot. Odkupiti nameravajo tudi 270 stanovanj od Premogovnika Velenje. Letos načrtujejo v okviru lastnih projektov začeti še gradnjo 1.179 dodatnih javnih najemnih stanovanj. Veliko denarja pa namenjajo tudi soinvestitorstvu. Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejal predsednik uprave Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec, so število stanovanj sklada v desetih letih potrojili, v prihodnjih pa je cilj podvojitev. "1.100 enot je v ciljni ravnini za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja," pravi Remec, načrte pa, kot je v Sloveniji že običaj, lahko preprečijo pritožbe. Večje projekte načrtujejo v Ljubljani, Kranju, Mariboru, v Celju že imajo gradbeno dovoljenje. Ta količina stanovanj bi po njegovih besedah lahko vplivala na najemni trg, na cene na trgu pa ne. "Ko bo zemljišč dovolj, bodo cene padle", je jasen Remec. Tu morajo več storiti tudi občine. Če bodo njihovi skladi postali bolj aktivni, se bodo zadeve premaknile v pozitivni smeri tudi za kupce, ne le – kot se premikajo zdaj – za prodajalce. Državni sklad bo z dokapitalizacijo letos občinam za polovično soinvestitorstvo namenil 50 milijonov evrov, za drugo polovico lahko občine najamejo ugodno posojilo SID banke. Martin Tomažin |
