Tomaž Milič: 'Slovenci vemo, kaj je dobra kava'

Danes, 1. oktobra, obeležujemo mednarodni dan kave, ki v Sloveniji in regiji ni zgolj del naše jutranje rutine in zajtrka, temveč tudi pomemben kulturni simbol. Kava, ki si jo radi privoščimo ob prebiranju novic, še raje pa v prijetni družbi, po kosilu ali ob premoru sredi dneva, je na naše ozemlje prišla iz Osmanskega cesarstva, ki je v 16. stoletju širilo kulturo pitja kave po svojih ozemljih – najprej na Balkanu, nato pa naprej proti srednji Evropi.

Sprva redkost in prestiž, je kava sčasoma postala vsakdanji ritual, ki danes povezuje generacije ter pretekle in sodobne kulturne navade.

"Slovenci vemo, kaj je dobra kava, saj popijemo največ arabice, torej visoko kakovostne kave," je prepričan Tomaž Milič, vodja podjetja Julius Meinl Slovenija, ki se uvršča med najboljše blagovne znamke kave v vrhunski gastronomski kategoriji v več kot 40 državah.

Kako je Dunaj postal kavna prestolnica Evrope?

Z blagovno znamko Julius Meinl je Slovenija povezana tudi zaradi skupne kulturne dediščine, ki izvira iz časa Avstro-Ogrske in močne dunajske kavarniške tradicije.Ta ima korenine v letu 1683, po turškem obleganju Dunaja. Po legendi je Georg Franz Kolschitzky pridobil vreče kave, ki so jih za seboj pustili umikajoči se Turki, ter nato odprl prvo dunajsko kavarno. Tako se je začela tradicija, ki je zaznamovala mesto in kasneje postala pomemben del njegove kulturne identitete.

Poseben mejnik za dunajsko kavo kasneje sega v leto 1862, ko je Julius Meinl I. v središču Dunaja odprl trgovino z začimbami. Poleg zelenih kavnih zrn je ponujal tudi kakav, čaj, začimbe, riž in sladkor. Ključno prelomnico pa je pomenila njegova inovacija na področju praženja kave – razvil je postopek, ki je preprečil stik kavnih zrn s škodljivimi premogovnimi plini, s čimer je ohranil njihovo naravno aromo brez nezaželenih priokusov.

Julius Meinl je kmalu postal največja pražarna kave v Avstro-Ogrskem cesarstvu ter največji uvoznik kave in čaja v srednji Evropi. V času svojega razcveta je podjetje oskrbovalo tržišče z več kot 50 milijoni prebivalcev. Leta 2008, ob evropskem nogometnem prvenstvu, je podjetje na znameniti dunajski Ringstrasse med dvema največjima muzeja zgradilo največjo kavarno na svetu. 

Lani Slovenci popili več kot tisoč ton kave

Milič ocenjuje, da je pitje kave v Sloveniji kot pomemben del kulture na visokem nivoju. ''Lokali po vsej Sloveniji uporabljajo zelo kakovostne sestavine, bariste pa redno izobražujejo. Nekaj razlik je le pri izbiri kavnih napitkov,'' pojasnjuje. ''Primorski del Slovenije pogosteje naroča espreso ali mali kapučino, drugod po državi pa gostje naročajo več bele kave, kapučina ali kave z mlekom. A povsod po Sloveniji gostje vedo, kaj je dobro, in to v lokalih tudi pričakujejo.''

Lani smo Slovenci v kavarnah, hotelih, restavracijah, barih in slaščičarnah popili kar 1.177 ton kave, pri čemer je skoraj 30 odstotkov predstavljala kava iz znamenite dunajske pražarne Julius Meinl. Ta je svojo prvo trgovino, kjer so poleg surove kave ponujali tudi kakav, čaj, začimbe, riž in sladkor, na Dunaju odprla že davnega leta 1862.

Tomaž Milič velja za poznavalca kave. Foto: Julius Meinl

Kava dražja kot kadarkoli prej

A v nasprotju s časom cesarske Avstro-Ogrske se kava danes vse težje izogne vplivom globalnih trgov. V zadnjih letih je njena cena občutno narasla – tako zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na pridelavo, kot tudi zaradi geopolitičnih napetosti, logističnih težav in rastočega povpraševanja na svetovni ravni.

"Kombinacija podnebnih sprememb, geopolitičnih napetosti in nestabilnosti trga je povzročila močno povišanje cen in precej negotovosti v globalnih dobavnih verigah kave," so razmere na trgu kave v nedavnem poročilu opisali analitiki Bloomberga Adria.

 

 

Da je obdobje za sektor kave burno in dinamično, ugotavlja tudi Črtomir Brezavšček, vodja kakovosti in marketinga za Julius Meinl Slovenija, ki opomni, da so industrijo poleg motenj, ki so jih povzročile podnebne spremembe, prizadeli tudi globalni logistični izzivi. Narasla je prav tako cena dela, medtem ko se povpraševanje po kavi vztrajno veča.

''Cena surove kave vrste arabica se je tako od leta 2022 podvojila, cena robuste pa skoraj potrojila. A to seveda ne pomeni, da v Sloveniji za skodelico kave plačamo dvakrat ali trikrat več,'' pojasnjuje Brezavšček. ''Del višjih stroškov poskušamo z optimizacijo absorbirati proizvajalci sami, hkrati pa s stalnimi vlaganji v trajnostno pridobivanje kave in preglednost dobavne verige prispevamo h krepitvi dolgoročne odpornosti.''

"Zadnji dve leti sta bili zelo zahtevni. Cene kave robusta so celo presegle cene arabike, kar je zelo neobičajno," je v intervjuju za Bloomberg Adria poudaril Krešo Marin, direktor razvoja kave Barcaffe pri Atlantic Grup, ki se spominja, da so bile cene nazadnje tako visoke leta 1977.

Priljubljena razvada postaja vse dražja. Depositphotos

O rekordnih cenah kav je za Bloomberg Adria spregovoril tudi Alexander Niño Ruiz, lastnik kavarne Črno zrno, ki se je na letošnjem festivalu kave v Madridu uvrstila med prvih 50 najboljših kav na svetu. ''Za primerjavo: kilogram kave je na borzah štirikrat dražji kot pred petimi leti, mi trenutno za kilogram plačamo 50 odstotkov več kot pred petimi leti," nam je zaupal pred meseci.

Ob koncu preteklega leta je kava sicer dosegla najvišjo ceno v zadnjih 50 letih – v enem letu se je njena vrednost povzpela za kar 70 odstotkov. "Cene kave bodo verjetno naraščale vse leto 2025, če ključne proizvodne regije ne bodo rešile izzivov pri pridelavi, kar bo zmanjšalo svetovno ponudbo," so napovedali analitiki Bloomberga Adria. A vse kaže, da se Slovenci svoji priljubljeni skodelici kave ne bomo kar tako odpovedali.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar