Od rekordnega vzpona do streznitve – zakaj je srebro padlo za 40 odstotkov

Srebro je od januarskega rekorda do konca maja izgubilo skoraj 40 odstotkov vrednosti, potem ko je cena s približno 118 dolarjev padla na okoli 74 dolarjev za unčo. Ta strm padec odpira vprašanje, ali se je trg končno začel vračati v realnost ali gre zgolj za premor pred novo rastjo.

Za razliko od zlata, ki je kljub občutnejši, okoli 20-odstotni korekciji ohranilo večji del prejšnje rasti, je srebro pokazalo svojo značilnost, zaradi katere so mnogi že sprva dvomili o njegovem potencialu – izjemno volatilnost. Kot smo pisali že prej, dejstvo, da je srebro v letu 2025 močno zraslo, še ne pomeni samodejno, da mu je mogoče dolgoročno "zaupati". Ironično je, da prednosti, ki so srebru pomagale preseči zlato, industrijska vloga poleg naložbene, zdaj povečujejo njegovo občutljivost na gospodarske pretrese in sektorje, ki jih je prizadela vojna na Bližnjem vzhodu.

Spomnimo, na presenečenje mnogih je dolgo speči "sorodnik" zlata – srebro – v letu 2025 eksplodiral tako po povpraševanju kot po ceni za unčo. Priljubljeno je bilo tudi na samem začetku leta 2026, ko je srebro veljalo za eno najuspešnejših naložb na trgu surovin. A že februarja je sledila hladna prha.

Narativ prehitel fundamente

Že medtem ko je cena srebra močno rasla, so se pojavljali signali, da je optimizem pretiran. Eden najpomembnejših kazalnikov je bilo razmerje med ceno zlata in srebra, angleško gold-to-silver ratio, ki se je januarja spustilo na 50, kar je najnižja raven v več kot desetletju. To je pomenilo, da je srebro raslo precej hitreje kot zlato, čeprav za takšno gibanje ni imelo enako močnih fundamentalnih razlogov. Do maja letos se je razmerje povzpelo na 63. Z drugimi besedami, optimizem se je ohladil.

Srebro je v preteklem obdobju v veliki meri poganjala predvsem tržna zgodba. Res je, da je bilo povpraševanje v letu 2025 precej večje kot v prejšnjih letih, predvsem zaradi razcveta industrij, ki srebro uporabljajo v proizvodnji. A rast so še bolj kot dejanska poraba spodbujala pričakovanja. Vlagatelji so se morda prehitro oprli na prepričanje, da bodo eksplozivne naložbe v umetno inteligenco, podatkovne centre, električna vozila in sončno energijo na trgu povzročile večletno pomanjkanje srebra, kar bi ceno potisnilo še višje.

Trgi pa praviloma znajo ločiti med pretirano paniko in resničnimi razlogi za zaskrbljenost ter se razmeroma hitro umiriti. Nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi s srebrom.

Srebru je takrat sicer šlo na roko tudi občutno draženje zlata, ki je spodbudilo iskanje cenejše alternative. Del kapitala, ki bi bil sicer običajno namenjen zlatu, se je tako prelil v srebro. Z drugimi besedami, v letu 2025 se je poklopilo več dejavnikov, zaradi katerih je srebro tako močno zasijalo. Dodaten zagon so mu dali še špekulativni trgovci, ki so ga kupovali v pričakovanju nadaljnje rasti.

Medtem ko zlato podpirajo nakupi centralnih bank, geopolitična tveganja in njegov status varnega zatočišča, je srebro precej bolj odvisno od industrijske aktivnosti. Da bi upravičilo visoko ceno, ni dovolj zgolj optimizem vlagateljev. Potrebno je tudi, da tovarne, solarni sektor in tehnološka industrija še naprej kupujejo velike količine kovine. To pa se zdaj odvija počasneje, kot so trgi pričakovali.

Srebro po januarskem vrhu močno izgubilo vrednost/ Bloomberg

Industrijsko povpraševanje ni več brezmejno

Več kot polovica svetovnega povpraševanja po srebru prihaja iz industrije, pri čemer je imelo vlaganje v zeleno energijo eno ključnih vlog pri njegovi rasti. A visoka cena je prinesla tudi neželene posledice. Proizvajalci solarnih panelov so začeli vse intenzivneje iskati nadomestke za srebro, med drugim tudi v bakru, da bi znižali proizvodne stroške. Kitajski proizvajalci medtem pospešujejo prehod na tehnologije, ki uporabljajo manj srebra ali pa ga nadomeščajo z drugimi materiali.

Po ocenah Silver Institutea in Metals Focusa naj bi se industrijsko povpraševanje po srebru letos zmanjšalo za dva do tri odstotke, na približno 640 do 650 milijonov unč, kar bi bila najnižja raven v zadnjih štirih letih. Padec je povezan predvsem z upočasnitvijo nakupov v solarni industriji, optimizacijo porabe in vse pogostejšim nadomeščanjem srebra s cenejšimi materiali.

To bi pomenilo že drugo zaporedno leto upada industrijsko povpraševanja, potem ko so tudi v letu 2025 oslabeli posamezni segmenti porabe. To ne pomeni nujno, da bo srebro izgubilo pomen na trgu, vsekakor pa kaže, da ima industrijsko povpraševanje pri visokih cenah svojo mejo.

V nasprotju z vlagatelji v zlato proizvajalci solarnih panelov ali elektronike kovine ne kupujejo zato, ker bi pričakovali rast njene vrednosti, temveč zato, ker jo potrebujejo v proizvodnji. Ko cena postane previsoka, se začne iskanje alternativ, pri tem pa je srebro v slabšem položaju kot zlato, ki ga ščiti močnejši status varnega zatočišča.

 

Vojna bolj pomaga zlatu kot srebru

Na prvi pogled bi lahko pričakovali, da bodo vojna med ZDA, Izraelom in Iranom, skoraj popolna ohromitev Hormuške ožine in rast cen energentov ustvarili idealno okolje za rast vseh plemenitih kovin. Vendar je trg v zadnjih mesecih pokazal, da ta logika nujno ne drži.

Višje cene nafte so okrepile inflacijska pričakovanja, s tem pa tudi verjetnost, da bo Fed dlje časa ohranil visoke obrestne mere ali celo dodatno zaostril denarno politiko. Čeprav ameriški predsednik Donald Trump vztrajno pritiska na centralno banko Fed, naj zniža obrestne mere, obenem pa podpira novega predsednika Feda Kevina Warsha, trgi Powellovega naslednika za zdaj vseeno vidijo bolj kot zagovornika odločnejšega boja proti inflaciji kot pa kot Trumpovo marioneto.

To je negativno vplivalo na zlato, še bolj pa na srebro. Zlato je predvsem zaščita pred krizo, medtem ko je srebro veliko bolj vezano na industrijsko uporabo. Zato je njegova cena precej odvisna od gospodarske rasti in morebitnega upočasnjevanja svetovnega gospodarstva. Trenutne geopolitične razmere tako hkrati povečujejo povpraševanje po varnih zatočiščih in zmanjšujejo optimizem glede industrijske aktivnosti.

Ali je padec že končana zgodba

Najmočnejši argument v prid srebru še vedno ostaja strukturna vrzel med ponudbo in povpraševanjem. Dolgoročno energetski prehod, elektrifikacija vozil in razvoj umetne inteligence povečujejo potrebo po kovinah z visoko prevodnostjo, med katerimi ima srebro kljub cenejšim alternativam posebno mesto. Številne investicijske hiše še vedno pričakujejo, da bo povprečna cena srebra v letu 2026 ostala visoka. Kratkoročno pa so razlogi za previdnost zdaj precej močnejši kot v preteklih mesecih.

Če bo vojna na Bližnjem vzhodu še naprej ohranjala visoke cene energije, inflacija ostala povišana, centralne banke pa odložile znižanje obrestnih mer, bi lahko srebro ostalo pod pritiskom. K temu je treba dodati še upočasnjevanje industrijskega povpraševanja in vse odločnejše poskuse proizvajalcev, da zmanjšajo odvisnost od srebra.

Pred trgom sta zdaj dva scenarija. Po prvem je skoraj 40-odstotni padec cene že odpravil večji del pretiranega optimizma in odprl prostor za novo rast, če se industrijsko povpraševanje okrepi. Po drugem pa srebro tudi po ostri korekciji ostaja drago glede na tempo rasti industrijskega povpraševanja, kar pomeni, da obstaja tveganje za dodatno prilagoditev cene navzdol. Za zdaj se zdi, da trgovci bolj verjamejo drugi zgodbi.