Nova študija znanstvenikov z University College London (UCL) je pokazala, da lahko petje, slikanje ali obisk galerije oziroma muzeja upočasnijo biološko staranje. Gre za eno prvih znanstvenih analiz, ki umetnost in kulturo povezuje z boljšim splošnim zdravstvenim stanjem.
"Naša raziskava prinaša prve dokaze, da je sodelovanje v umetniških in kulturnih dejavnostih povezano s počasnejšim biološkim staranjem," pravi dr. Feifei Bu, ena od avtoric projekta.
Dodaja, da se rezultati navezujejo na prejšnja znanstvena opažanja, po katerih lahko umetniške dejavnosti zmanjšujejo stres, vnetja v telesu in tveganje za bolezni srca in ožilja.
Bu in njena ekipa, ki jo kot glavna avtorica raziskave vodi profesorica Daisy Fancourt, navajata, da ima aktivno ukvarjanje z umetnostjo in sodelovanje v kulturnih dogodkih učinke, primerljive s telesno dejavnostjo. Po njihovih ugotovitvah je vpliv umetnosti na hitrost staranja primerljiv z razliko med kadilci in ljudmi, ki so prenehali kaditi.
Umetniška delavnica enkrat na teden: štiri odstotke počasnejše staranje. Foto: Depositphotos
Po eni od metod, uporabljenih v raziskavi, se je pri ljudeh, ki so se z umetniškimi dejavnostmi ukvarjali vsaj enkrat na teden, proces staranja upočasnil za štiri odstotke, medtem ko je bilo mesečno sodelovanje povezano s triodstotnim počasnejšim staranjem. Druga metoda je pokazala, da so bili tisti, ki so se z umetnostjo ukvarjali vsaj enkrat tedensko, biološko približno eno leto mlajši od ljudi, ki se takšnim dejavnostim posvečajo redko. Za primerjavo: pri osebah, ki so telovadile enkrat na teden, je bila biološka starost nižja za približno šest mesecev.
Udeleženci raziskave so odgovarjali, kako pogosto pojejo, plešejo, slikajo, fotografirajo ali se ukvarjajo z ustvarjalnimi hobiji, pa tudi, kako pogosto obiskujejo razstave, muzeje, knjižnice, arhive, zgodovinske znamenitosti ali kulturne dogodke.
Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Innovation in Aging, temeljijo pa na analizah krvi in odgovorih 3.556 odraslih udeležencev britanske longitudinalne študije gospodinjstev. Raziskovalci so na podlagi krvnih vzorcev ocenjevali biološko starost udeležencev in hitrost njihovega staranja.
V zaključku poročila avtorji poudarjajo, da raziskava ne trdi, da počasnejše staranje samodejno pomeni tudi daljšo življenjsko dobo. Znanstveniki opozarjajo, da bodo potrebne dodatne raziskave, s katerimi bi lahko ugotovili, ali med umetniškimi dejavnostmi in dolgoživostjo obstaja neposredna povezava. Kljub temu rezultati kažejo, da se ljudje, ki se pogosteje ukvarjajo z umetnostjo, biološko starajo počasneje.
Petje kot "zdravilo" za telo in um
Čeprav so takšne pobude še vedno redke, tudi v regiji obstajajo projekti, ki umetnost predstavljajo kot orodje za dobro počutje in socialno povezanost. Eden takšnih je projekt "Frida", amaterski ženski zbor za ženske, starejše od 40 let, ki se osredotoča na ustvarjalno izražanje ter ustvarjanje prostora za psihološko in čustveno podporo z umetnostjo.
Pevka in učiteljica glasbene vzgoje Suzana Turundžijeva, ustanoviteljica projekta, verjame, da lahko umetnost resnično prispeva k daljšemu in kakovostnejšemu življenju.
"Prepričana sem, da lahko petje, igranje instrumenta in ukvarjanje z umetnostjo upočasnijo staranje ter našemu življenju dajo dodatno vrednost," je povedala za Bloomberg Adrio.
Samo dobre note. Foto: Depositphotos
Turundžijeva poudarja, da zborovsko petje ni le oblika čustvenega povezovanja, temveč ima tudi globlji vpliv na telo in duševnost.
"Glas je najbolj čudežen in edinstven instrument v vesolju. Skupinsko oziroma zborovsko petje ustvarja neverjetno sinergijo in ima izjemno zdravilno moč. Ko se več glasov poveže v eno melodijo, se pevci pri tem pozorno poslušajo in dopolnjujejo, nastanejo čudežne vibracije, hormon sreče pa se sprosti v polni meri," pojasnjuje naša sogovornica.
Ob tem poudarja, da sta kultura in umetnost še vedno podcenjena dejavnika, ko govorimo o dolgoživosti in kakovostnem življenju.
"Pri nas glasbena terapija žal še ni dovolj prisotna niti vključena v programe aktivnega staranja in vseživljenjskega učenja. Drugače je v številnih razvitih državah, kjer je ta metoda obvezna in široko uporabljena tako v klinikah kot v domovih za starejše," pravi.
Ženski zbor "Frida" je bil ustanovljen konec leta 2023. V njem sodelujejo tudi upokojenke, zanimivo pa je, da vse članice nimajo pevskih izkušenj, imajo pa željo po nastopanju in druženju. Turundžijeva pri večini članic že opaža spremembe, predvsem pri samozavesti, energiji in duševnem počutju.
.webp){kind=icon}
