Japonska se pri spopadanju s poletno vročino že dolgo zanaša na inovacije. Od zložljivih pahljač sensu, ki so jih lahko nosili v kimonu že v obdobju Heian pred več kot 1.200 leti, do senčnikov, ki jih v zadnjih letih uporabljajo tako ženske kot moški, se je država naučila prilagajati vročini.
A mestne oblasti v prestolnici so letos morda naredile korak predaleč. V okviru kampanje "Tokyo Cool Biz", namenjene boju proti vse bolj ekstremnim poletjem, in ob upoštevanju rasti cen energije zaradi vojne z Iranom, lahko javni uslužbenci prvič prihajajo v službo v kratkih hlačah. K enakemu koraku oblasti spodbujajo tudi podjetja.
Gre za del kampanje, ki tako moške kot ženske spodbuja k bolj sproščenemu oblačenju in večjemu poudarku na udobju, tudi z majicami, polo majicami in oblačili s kratkimi rokavi. S tem se je odprla razprava o tem, kje je meja med ležernim in neprimernim oblačenjem. Nedavni televizijski prispevek je postal viralen po uličnih anketah, v katerih je večina mladih žensk dejala, da jim je pogled na noge moških srednjih let v pisarni preprosto "odvraten".
Čeprav podoba poslovneža v obleki še vedno obstaja, je poletna pisarniška moda v zadnjih letih postala precej bolj sproščena. Prelomnica je bila prva kampanja Cool Biz iz leta 2005, zamisel takratne ministrice za okolje Yuriko Koike, danes guvernerke Tokia. Takrat je zaposlenim omogočila, da so v službi opustili suknjiče in kravate. Spremembe je dodatno pospešilo obdobje covida, ko je udobje postalo prednostna naloga. Danes so majice in superge že del običajnega pisarniškega sloga.
Pahljače že dolgo niso več dovolj. Foto: Depositphotos
V 2000-ih poletja še niso bila tako ekstremna kot danes, kampanja pa je bila namenjena predvsem varčevanju z energijo, ne preživetju vročine. Kljub vse daljšim in toplejšim poletjem pa so kratke hlače morda vendarle korak predaleč. V parku so povsem sprejemljive, na delovno mesto pa, ne glede na morebitne dvojne standarde, ne sodijo. Poleg tega skoraj neizogibno odprejo vrata tudi sandalom, kar bi lahko veljalo za še večji modni "prekršek".
Težava pa je precej resnejša od mode. Japonska postaja vse toplejša, zlasti v mestih, kjer razmere dodatno poslabšuje učinek mestnega toplotnega otoka. Stavbe in ceste čez dan vpijajo sončno toploto, ponoči pa jo oddajajo nazaj v okolje. Zadnja poletja so bila še posebej naporna. Tokio je lani zabeležil rekordnih 29 dni, ko je temperatura presegla 35 stopinj Celzija. Takšnim dnevom na Japonskem pravijo moushobi, oziroma ekstremno vroč dan.
Japonska premierka Sanae Takaichi ima rada modo. Torbico domače znamke je spremenila v japonsko različico birkinke. Foto: Urad japonske premierke
Tudi ta izraz ni več dovolj. Japonska meteorološka agencija je letos uvedla nov pojem za dneve, ko temperatura preseže 40 stopinj Celzija: kokushobi oziroma "dan hude vročine". Tokio takšnega dne še ni doživel, a zdi se, da je to le vprašanje časa. Oblasti izdajajo tudi opozorila za dneve z visokim tveganjem za vročinski udar, pri čemer uporabljajo indeks 'wet-bulb globe' temperature, ki poleg temperature upošteva še vlažnost in toplotno sevanje. Število smrti zaradi vročinskega udara je leta 2024 prvič preseglo 2.000.
V obdobju Heian se je plemstvo pred vročino umikalo v gorske predele. Danes so potrebne nove rešitve. Tokijske mestne oblasti zato uvajajo tudi druge ukrepe, od zgodnejšega začetka delovnega dne do širše uporabe dela na daljavo.
Najpomembneje pa je, da se javnost, predvsem starejše generacije, osvobodi zastarelega prepričanja, da je vročino treba preprosto potrpeti. Oblasti so večinoma opustile stare nasvete iz kampanje Cool Biz o varčevanju z energijo, vključno s pogosto napačno razumljenim priporočilom, naj bodo klimatske naprave nastavljene na 28 stopinj Celzija. Danes ljudi med ekstremno vročino aktivno spodbujajo k uporabi klimatskih naprav, saj se je povečalo število smrti med starejšimi, ki so klimatsko napravo sicer imeli, vendar je niso vklopili.
V nasprotju z evropskimi državami, kjer se pogosto poudarjata varčevanje z energijo in zmerna uporaba klimatskih naprav, je Japonska ubrala drugačno pot in množično sprejela klimatizacijo. V osemdesetih letih je imela klimatsko napravo manj kot polovica gospodinjstev, danes pa več kot 90 odstotkov. Leta 2010 so bile klimatske naprave v 20 odstotkih šolskih učilnic, danes pa je ta delež že 99,1 odstotka. Pomembno vlogo pri tem ima japonski proizvajalec Daikin Industries Ltd.
Japonska znamka Uniqlo ponuja rešitev za poslovni videz: linijo Uniqlo Kando s prozračnimi hlačami in suknjiči, ki hladijo, hkrati pa ohranjajo profesionalen videz. Foto: Uniqlo
Kljub vsem prizadevanjem za hlajenje temperature ne bodo padle. Japonska se sooča z resnimi izzivi energetske tranzicije, kot ena od možnih rešitev pa se znova omenja jedrska energija. Premierka Sanae Takaichi naj bi okrepila prizadevanja v tej smeri, saj avgusta v Tokiu ni mogoče zdržati zgolj z močjo volje.
Za tiste, ki delajo na prostem, kratke hlače niso edina rešitev. Obstajajo tudi jakne z ventilatorji, ki jih je leta 2004 zasnoval nekdanji inženir Sonyja. Opremljene so z ventilatorji in baterijami, ki hladijo celotno telo ter gradbenim delavcem in ekipam na terenu pomagajo prenašati visoke temperature. Tudi Sony ponuja luksuzno prenosno napravo, ki telo hladi prek zadnjega dela vratu.
Ko gre za vprašanje razgaljenih nog, pa je Japonska rešitev že našla v hlačah Uniqlo Kando, na nekaterih trgih znanih kot AirSense. Gre za prozračne hlače, ki hladijo, hkrati pa ohranjajo profesionalen videz.
Od pahljač sensu do hladilnih jaken je Japonska skozi stoletja vedno znova iskala načine, kako preživeti poletje. Ostaja pa vprašanje: ali ji bo to uspelo tudi v dolgih hlačah?
.webp){kind=icon}
