Volitve in vojna: Vpliv geopolitike na poslovanje domačih podjetij

Jutrišnje predsedniške volitve v ZDA predstavljajo politični vrhunec leta, pri čemer lahko ob zmagi republikanca Donalda Trumpa pride do uvedbe povišanih carin na evropski uvoz, hitrega in negotovega zaključka ukrajinske vojne z izgubo ozemeljske suverenosti in integritete Ukrajine, odpovedi pomoči Tajvanu ali celo uvedbo tarife za vojaško asistenco ZDA v okviru Nata. 

Preden se poglobimo v potencialne posledice, ki jih prinašajo jutrišnje volitve v ZDA za svet, izpostavimo trenutna pereča žarišča. 

Ukrajina. Skoraj tri leta brutalno uničujoče in največje vojne moderne dobe na evropskih tleh so gospodarstva držav EU obremenila z energetsko draginjo in naraščajočo inflacijo.

Gaza. Dobro leto trajajoča izraelska okupacija palestinske enklave buri nemirne duhove bližnjevzhodne regije. Tleči konflikt se z likvidacijami vodilnih v terorističnih skupinah Hamas in Hezbolah, vdorom izraelske vojske na ozemlje Libanona ter obstreljevanjem med Izraelom in Iranom nevarno razplamteva ter draži energente in surovine.

Rdeče morje. Jemenski hutijevci, ki poleg omenjenih skupni sestavljajo iransko 'os odpora', v bližnjevzhodni regiji napadajo trgovsko mornarico, motijo svetovne dobavne verige in pretok blaga iz Azije v Evropo.

Jugovzhodna Azija. Kitajska samozavest porajajoče velesile se kaže v njenem regionalnem ekspanzionizmu, zlasti uresničevanju premise 'ena država, dva sistema' v odnosu do Tajvana. Spopad med ZDA in Kitajsko zaradi otočja v Južnokitajskem morju bi imel za svetovno varnost in ekonomijo kataklizmične posledice brez primere.

Po svetu po zadnjem poročilu Global Peace Index divja kar 56 konfliktov, kar je največ po drugi svetovni vojni. Svet je postal veliko bolj nasilen, jutrišnji dan pa negotov, in to prav zaradi geopolitičnih navzkrižij. Nečesa torej, kar zagotovo ne more biti dobro za posel. Tudi za slovenska podjetja ne. 

Ekonomija: Kolateralna škoda vojne

"Geopolitika se skozi velika vrata vrača na svetovni gospodarski red," o njenem destabilizacijskem vplivu na gospodarstvo meni nekdanji diplomat in poznavalec geopolitike Denis Mancevič. Poudarja prelomnico padca Berlinskega zidu, po katerem  "so sicer sledila obdobja kriz, ki pa niso imele prvenstveno geopolitičnega značaja". "Zdaj nedvomno živimo v drugačnih okoliščinah," je jasen.

Gospodarski učinek globalizacije nasilja se je leta 2023 povečal na 19,1 bilijona dolarjev, kar je 13,5 odstotka svetovnega BDP, kažejo podatki GPI. Izpostavljenost konfliktom pomeni tako za vlade kot tudi podjetja veliko tveganje v dobavnih verigah.  Kot smo poročali, se gospodarstva zato obnašajo samozaščitniško. Svetovna trgovina se deglobalizira, države pa si prizadevajo vzpostaviti široko samozadostnost ter posegajo po (samo)zaščitnih ukrepih, kot so carine. Bloomberg je izračunal, da bi sino-ameriški konflikt v Južnokitajskem morju sprožili ekonomsko opustošenje, vredno 10 bilijonov dolarjev. To je veliko več od pandemije, finančne krize leta 2008 ali ukrajinske vojne.

"V 20 letih bomo izgubili skoraj tretjino svetovnega BDP, če se bo konflikt med Kitajsko, Rusijo in Severno Korejo na eni strani in Zahodom na drugi stopnjeval," opozarja ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Rok Spruk. Poznavalec, ki se že več kot 15 let ukvarja s preučevanjem gospodarstva držav Bližnjega vzhoda, meni, da bi mir v regiji v prihodnjih desetih letih "globalni ekonomiji prinesel blizu dva trilijona dolarjev".

Energenti na udaru

Z vidika negotovosti na Bližnjem vzhodu so v ospredju energenti. Preteči regionalni konflikt je imel doslej na ceno nafte in plina sicer omejen vpliv. "Makroozračje, slabši kazalniki, geopolitika, neskladnost dogovora OPEC ter na drugi strani rekordno črpanje ZDA botrujejo k cenovnim ravnem, ki jih gledamo skoraj že celotno leto," je za Bloomberg Adria povedal analitik podjetja Acex Tilen Šarlah.

Pri naši največji energetski družbi Petrol so glede vpliva geopolitike na poslovanje zapisali, da "največji vpliv geopolitičnih zaostrovanj občutimo na cenah energentov, predvsem pri zemeljskem plinu, električni energiji in nafti". Ti so občutljivi na globalne politične razmere, menijo, kar prinaša "večjo cenovno nihajnost in negotovost izdobav", ki vplivajo na njihove poslovne načrte in dnevno poslovanje.

Kako se spoprijemajo s tveganji? "Uporabljamo [...] ukrepe prilaganja poslovnega modela v kombinaciji s finančnimi instrumenti na področju ščitenja cenovnih nihanj posameznih energentov, tečajnih nihanj, ščitenja obrestnih mer, terminskih nakupov in podobnega," sporočajo. Poudarjajo, da so ti ukrepi podprti "z napredno analitiko".

Trgovec s plinom, družba Geoplin, pojasnjuje, da na cene vpliva "tudi bližnjevzhodna kriza, kar velja za celoten energetski sektor". Geopolitične razmere v preteklih dveh letih so "močno vplivale" na njihovo poslovanje, sporočajo in dodajajo, da so zato njihove aktivnosti "usmerjene v aktivno diverzifikacijo virov in poti zemeljskega plina".

Leta 2022 so namreč zaradi ukrajinske vojne prekinili pogodbo z ruskim Gazpromom, od lani pa ruskega plina v svojem nabavnem portfelju nimajo več.

Kitajski jeklarski cunami

Prav tržno in produktno razpršitev kot glavno strategijo pri zmanjševanju negativnih vplivov geopolitike na poslovanje navaja Mancevič, a tudi tu ni zagotovil. Zaradi hutijevskih napadov v Rdečem morju je bil eden "večjih slovenskih izvoznikov samo zaradi logističnih zamud dostave opreme primoran zamakniti izvedbo investicije, kar prinaša izjemno velike finančne stroške", pojasnjuje poznavalec.

Poleg energentov so posledicam geopolitičnih trenj najbolj izpostavljeni surovinsko in energetsko intenzivne industrije. Pri našem največjem proizvajalcu jekla, družbi SIJ, zato sistematično spremljajo "geopolitične razmere, gospodarske trende ter spremembe v porabniških industrijah, kot so energetika, avtomobilska, letalska, vesoljska industrija". Posledice omenjenih konfliktov čutijo predvsem z nihanjem cen energentov. "Povišane cene (energentov) močno vplivajo na stroške proizvodnje in transporta, kar neposredno zmanjšuje višino marž," pojasnjujejo.

Sredi trgovinskih navzkrižij med EU in Kitajsko, ki imajo geopolitični koren, so se znašli tudi evropski jeklarji. Pri SIJ namreč svarijo pred "kitajskim cunamijem nizkocenovnih jeklarskih izdelkov in jekla po dumpinških cenah", pri čemer pričakujejo odzivanje evropske komisije "za zaščito evropskega trga".  

Vojna na medmrežju

Ukrajinski konflikt z obrisi posredniške vojne med ZDA in Natom na eni ter Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo na drugi strani, pušča posledice v kibernetski varnosti, je v intervjuju za naš medij povedal Simon Taylor iz podjetja Hycu. Slovenija kot članica zahodnega zavezništva ni izvzeta.

Pri Telekomu Slovenija so glede tega zapisali, da letos zaznavajo rekordno število kibernetskih dogodkov. "V prvih devetih mesecih tega leta smo obravnavali skoraj štirikrat več varnostnih dogodkov kot v enakem obdobju lani," pojasnjujejo.

Trump, Nato in slovenski orožarji

Negotovosti ne stopnjujejo zgolj konflikti, ampak, nekoliko presenetljivo, tudi njihovo nasprotje. Čeravno temelj mirnega in demokratičnega prenosa oblasti, so volitve praviloma nepredvidljivi dogodki. Letos še toliko bolj, saj bo svoje politične preference do izteka leta v več kot 70 državah oddalo okoli 54 odstotkov svetovnega prebivalstva, kar je skoraj 60 odstotkov svetovnega BDP. To bo na srednji rok povzročilo negotovost na področju zakonodaje in politik.

Prav jutrišnje predsedniške volitve v ZDA so politični vrhunec leta, pri čemer lahko v primeru zmage republikanca Donalda Trumpa pride do uvedbe povišanih carin na evropski uvoz, hitrega in negotovega konca ukrajinske vojne z izgubo ozemeljske suverenosti in integritete Ukrajine, odpovedi pomoči Tajvanu ali celo uvedbo tarife za vojaško asistenco ZDA v okviru Nata. Tako Mancevič meni, da je treba k vojnam kot osrednjemu geopolitičnemu tveganju prišteti tudi "elemente ad hoc vojaških in političnih zavezništev ter politizacijo trgovinskih in investicijskih tokov".

Direktor družbe Arex Tim Castagne, ki se ukvarja s proizvodnjo orožja, pravi, da geopolitična žarišča "neposredno ne vplivajo" na poslovanje šentjernejskega podjetja. A kljub temu poudarja vpetost Slovenije v Nato in EU, ki ju mednarodni konflikti silijo "k posodobitvi, obnovi in razširitvi svojih obrambnih zmogljivosti". Arex, pravi, v Sloveniji sodeluje pri tem procesu in hkrati pričakuje, da se bodo dejavnosti "nadaljevale še nekaj časa in da se bo Arexov prispevek [k temu] še povečal".

Na potezi vlada

Oster zasuk evropske nadnacionalne politike v desno je sprožil domino efekt krepitve skrajnih političnih sil na nacionalnih ravneh. Te z ekonomskega vidika načeloma zagovarjajo merkantilizem in so kot za stavo povedle v Belgiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji in drugih pomembnih trgovinskih partnericah naše države v Evropski uniji.

Kakšne posledice utegne to imeti na poslovanje domače industrije, je veliko vprašanje. Kot kažejo težave avtoindustrije, ki predstavlja 10 odstotkov BDP, se domačemu gospodarstvu napovedujejo težki časi. Ob naraščanju stroškov dela in deindustrializaciji bo treba poiskati ali nove trge ali nove produkte. Ob tem pa Spruk žogico vrača vladi, ko pravi, da bi se morali tudi domači politiki večkrat vprašati, "ali ni mogoče ključ v reševanju industrije v prizadevanjih za razrešitev konfliktov in bilateralnih sporazumih ter manj v feministični zunanji politiki, ki jo sicer izvaja Slovenija."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar