Obrestne marže se topijo, a banke ostajajo nadpovprečno dobičkonosne

Dobiček pred obdavčitvijo slovenskega bančnega sistema se postopoma znižuje zaradi nižjih neto obrestnih prihodkov, a kljub temu ostaja nadpovprečno visok. Letos do septembra je po podatkih Banke Slovenije znašal okoli 828 milijonov evrov, kar pomeni 14,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Ob tem se je septembra oblikovanje neto oslabitev in rezervacij povečalo, a so te glede na ustvarjeni dohodek še vedno razmeroma majhne.

Glavni dejavnik, ki pritiska na dobičkonosnost bank, je zmanjševanje neto obrestnih prihodkov. To je logična posledica sprememb v obrestnih merah in strukture sredstev ter virov bank. Kljub temu banke še vedno ustvarjajo neto obrestne prihodke, ki so nad tistimi iz obdobja pred zvišanjem obrestnih mer, v devetmesečju pa so znašali 1.381 milijonov evrov.

Zmanjševanje je posledica: počasnega prehoda v okolje nižjih obrestnih mer, zniževanja donosov na novo plasirana posojila, povečane konkurence bank pri obrestovanju depozitov. Odhodki od obresti so se znižali še hitreje (–22,1 odstotka na 331 milijonov evrov), kar bankam omogoča višje dobičke. To pomeni, da banke še vedno uspešno krmilijo stroškovno stran poslovanja.

Čiste obresti so se v prvih devetih mesecih 2025 znižale za 11,3 odstotka. Njihov strukturni delež v bruto dohodku je padel z 68,5 odstotka leta 2024) na 63,3 odstotka letos, kar potrjuje prehod v bolj uravnotežen model poslovanja. 

Porast stroškov zaradi višjih plač

Neobrestni prihodki so zrasli za 6,8 odstotka medletno, njihov delež v bruto dohodku pa je poskočil na 36,7 odstotka, kar je najvišje v zadnjih več kot 15 letih. Posebej stabilni ostajajo neto prihodki iz provizij, ki so rasli za 4,8 odstotka, kar kaže na odpornost plačilnega prometa, zavarovalniških posredovanj in kartičnih storitev.

Operativni stroški so v prvih devetih mesecih porasli za 2,4 odstotka. To je skladno s trendi višjih plač v bančnem sektorju, inflacije, naložb v digitalizacijo in kibernetsko varnost. Kljub rasti stroškov se stroškovna učinkovitost bank še vedno izboljšuje glede na prejšnje desetletje — delež stroškov v bruto dohodku je s 46 odstotki primerljiv z evropskim povprečjem.

Stroški dela glede na povprečno aktivo so v zadnjih 12 mesecih narasli na 0,94 odstotka, kar odraža rast plač in kadrovskih potreb. Kljub rahli rasti stroškov je skupno breme za banke še vedno nizko v primerjavi s predpandemičnim obdobjem, ko so stroški v povprečju predstavljali več kot 1,1 odstotka aktive.

Neto oslabitve in rezervacije so v letošnjih devetih mesecih zrasle za 55,3 odstotka, vendar z relativno nizke ravni, na 69 milijonov evrov. S tem še vedno predstavljajo le 4,1 odstotka bruto dohodka in so daleč pod ravnmi iz obdobja finančne krize (2009: –34,8-odstotni delež), tako da ne ogrožajo stabilnosti bank.

Profitabilnost se normalizira, a ostaja visoka

Kazalniki profitabilnosti slovenskega bančnega sistema potrjujejo, da se sektor po rekordnih rezultatih v letih 2023–2024 postopoma vrača v bolj običajne razmere. Čeprav se dobički letos znižujejo, večina kazalnikov ostaja nad dolgoletnimi povprečji, kar kaže na še vedno zelo ugodno poslovno okolje za banke.

Marža finančnega posredništva, ki kaže razliko med donosnostjo sredstev in stroškom financiranja, se je po rekordnih vrednostih v letu 2024 s 4,43 odstotka v zadnjih 12 mesecih spustila na 3,97 odstotka. Kljub temu ostaja višja kot v obdobju pred dvigom obrestnih mer, ko se je gibala okoli 2,5–3,0 odstotka. To pomeni, da banke še vedno ustvarjajo relativno udobno maržo, a je očitna postopna normalizacija.

Podoben trend nakazuje tudi ROA, donosnost aktive pred obdavčitvijo. Po vrhuncu 2,43 odstotka (jan.–sep. 2024) je med zadnjimi 12 meseci zdrsnila na 1,92 odstotka. Ta raven je še vedno dvakrat višja kot v letih 2020–2022, kar kaže, da je slovenski bančni sistem tudi ob padanju obrestnih marž še naprej visoko dobičkonosen.

Tudi ROE – donosnost kapitala – se je spustila z več kot 21 odstotkov v začetku 2024 na 15,78 odstotka v zadnjih 12 mesecih. Čeprav to pomeni precejšen upad, je trenutna donosnost kapitala še vedno nad dolgoletnim evropskim povprečjem (približno 10 odstotkov). Banke torej ostajajo med najbolj donosnimi panogami v Sloveniji.

 

Neto obrestna marža ostaja zgodovinsko visoka

Neto obrestna marža je po vrhuncu pri 3,17 odstotka upadla na 2,74 odstotka, kar odraža dvoje: postopno iztekanje obdobja visokih obrestnih mer in vse večji pritisk na depozitne obresti, ki so v 2024–2025 začele rasti.

Kljub temu marža ostaja visoko nad ravnmi pred pandemijo (1,4–1,6 odstotka), kar pomeni, da je slovenski bančni sistem še naprej izjemno učinkovit pri upravljanju razlike med obrestnimi prihodki in stroški.

Težko govorimo o slabem letu, temveč o vrnitvi v normalno stanje po rekordnih letih 2023–2024. Kljub manjšemu dobičku ostaja stabilnost slovenskega bančnega sistema trdna. Kapitalna ustreznost je po zadnjih poročilih še vedno visoka, kar pomeni, da imajo banke dovolj kapitala, da pokrijejo morebitne izgube.