Jože Bele, Revoz, o slovesu clia in treh novostih: 'Sem optimist glede proizvodnih številk'

Jože Bele je generalni direktor novomeškega Revoza, ki je del Skupine Renault, od leta 2022. V Revozu trenutno proizvajajo model Clio, skupaj z ekipo in s podporo vlade pa je Beletu uspelo zagotoviti proizvodnjo novega električnega twinga in s tem nadaljnji razvoj edinega slovenskega proizvajalca avtomobilov. Naložba je ocenjena na več kot 150 milijonov evrov. Prihodnje leto namerava Revoz začeti tudi proizvodnjo nove majhne električne Dacie in električnega Nissana.

Revoz začenja proizvodnjo nove generacije Renault twinga, ki bo popolnoma električen. Kako velik je vložek v proizvodnjo takšnega avtomobila? Koliko koristite že do zdaj obstoječe proizvodne linije? Koliko je recimo lastnega vložka, koliko vložka Slovenije? Kako pomembno je ta projekt za Revoz?

Investicija v tovarno presega 150 milijonov evrov in obsega prenovo in pa posodobitev celotnega proizvodnega procesa, torej od izdelave najmanjših pločevinskih delov do končne sestave vozila.

Bomo pa pri tem projektu investirali tudi v dve popolnoma novi liniji, in sicer v linijo za sestavo sedežev in pa v linijo za sestavo in pa lakiranje odbijačev. To pomeni, da bomo določene sestavne dele, ki so se do sedaj izdelovali pri dobaviteljih, izdelovali sami v tovarni.

Koliko dejansko uporabljate obstoječe linije? Omenili ste dve novi liniji, koliko je robotizacije?

Seveda še vedno uporabljam obstoječo linijo, ki pa je bila popolnoma posodobljena, prenovljena, da lahko na njej izdelujemo novega električnega Twinga.

Kakšen je vložek Republike Slovenije?

Računamo na podporo v višini 15 do 20 odstotkov naše investicije (28 milijonov evrov, op. p.).

Električna vozila ne blestijo po prodajnih številkah. Cenovna konkurenčnost ni na strani električnih vozil, tudi polnilna infrastruktura v Evropi še ni v redu. Pred leti ste končali proizvodnjo Smarta, vemo, da so bili razlogi v stroških, tudi v takratnih težavah s čipi. Ste vseeno optimist glede prihodnosti Revoza? Kolikšni bodo predvidoma proizvodni deleži Clia, novega e-Twinga, tudi e-Dacie in e-Nissana, ki ju boste začeli proizvajati?

Sem optimist glede proizvodnih številk, predvsem zato, ker bomo izdelovali tri avtomobile, za različne kupce. Vsi trije avtomobili bodo cenovno dosegljivi širšemu krogu kupcev in kar se tiče proizvodnih številk sem optimist.

Kateri bodo prodajni trgi?

Naši tradicionalni prodajni trgi so predvsem Francija, Italija, Nemčija, torej velike države v Evropi. Bi pa zelo težko napovedoval, kakšni bodo deleži posameznih modelov. Mislim, da moramo počakati na prva naročila.

Kakšni so proizvodni in prodajni cilji za prihodnja tri leta za omenjene modele? Boste morda spet šli na dvo- oziroma triizmensko proizvodnjo?

Zagon v letu 2026 bo potekal v eni izmeni, potem pa bomo proizvodne količine prilagajali povpraševanju na trgu. Nekje se nadejamo, da bi mogoče v naslednjem letu ali v letu 2027 prišli na obratovanje v dveh izmenah, ampak tako kot sem že dejal, počakajmo na prva naročila in bo vse bolj jasno.

Verjetno je težko, da bi spet računali na tista najboljša leta, ko ste proizvajali več kot 200 tisoč avtomobilov letno?

Ne, ni predvideno, da v naslednjih dveh ali treh letih presežemo rekord iz leta 2009.

Kakšen je vaš komentar: ni morda prihod e-twinga nekoliko pozen glede na ekspanzijo kitajskih proizvajalcev malih avtomobilov?

Lahko rečemo, da so kitajski proizvajalci v tem segmentu res zelo agresivni, ampak vseeno nimajo nekih velikih tržnih deležev. Mislim, da prihod novega twinga v nobenem primeru ni prepozen in je nekako skladen s strategijo prodaje in proizvodnje električnih avtomobilov v Skupini Renault.

Vemo, da se do leta 2035 v Evropski uniji načrtuje popolna elektrifikacija novih vozil, čeprav lahko pride še do sprememb. Trenutno proizvajate v Revozu clia na klasičen pogon, do kdaj bo še potekala njegova proizvodnja? Kako bo z naslednjo generacijo clia?

Trenutno proizvajamo clia pete generacije in datum zaustavitve proizvodnje tega modela še ni znan. Predvidevamo sicer zaustavitev v naslednjem letu, 2026, vendar počakajmo na dokončno odločitev Skupine Renault. Clio šeste generacije, ki ste ga že omenili, pa se trenutno proizvaja v Turčiji.

Ampak naš proces je zelo prilagodljiv in v relativno kratkem času in z relativno nizkimi stroški lahko zaženemo proizvodnjo Clia šeste generacije.

Aleš Kovačič

 

Tudi tu v Novem mestu?

Da, tudi tu v Novem mestu, kakor smo naredili za Clio četrte in pete generacije.

Skoraj vso proizvodnjo izvažate? Mislim, da okoli 99 odstotkov?

Ja, več kot 99 odstotkov proizvodnje izvažamo.

Kateri so glavni trgi, koliko pomembni so trgi regije Adria?

Glavne trge sem že omenil, torej Francija, Italija, Nemčija. Seveda pa je za nas pomemben vsak trg in tudi trg Adrie je zelo pomemben, predstavlja nekajdnevno proizvodnjo.

Kako pomemben je trg vzhodne Evrope?

Tudi vzhodna Evropa, težko bi na Cliu ocenil, kateri so tisti glavni trgi, kajti izdelujemo ga v dveh tovarnah.

Dotaknila sva se že deloma robotizacije, ampak vendar me zanima, kako pomembne so digitalizacija, avtomatizacija, tudi robotizacija proizvodnje, ne nazadnje tudi umetna inteligenca, pri optimizaciji stroškov, povečanju dodane vrednosti?

Avtomatizacija, digitalizacija, uporaba umetne inteligence so tista ključna področja za doseganje višje učinkovitosti in na teh področjih smo res naredili velik napredek in tudi s projektom novega električnega twinga smo naredili korak naprej. Dodana vrednost z novim twingom se bo v Revozu povečala, kar je prav gotovo zelo spodbudno za naše gospodarstvo.

Okvirno, za koliko odstotkov?

Zelo težko rečem, ampak dodana vrednost se bo povečala.

Revoz

 

Že nekaj časa se ugiba, da bi Slovenija lahko postala proizvodni center tudi za kitajske avtomobile. Vemo, da je Slovenija na varni strani kitajskega radarja zaradi tega, ker ni podprla zvišanja carin za Kitajsko. Kako realna je proizvodnja kitajskih avtomobilov v Novem mestu, kar se ugiba, da bi nekje v Sloveniji morda dobili proizvodnjo? Je Skupina Renault odprta za tovrstna sodelovanja?

Skupina Renault je prav gotovo odprta za različna sodelovanja, nenazadnje smo delali tudi z nemškim Volkswagnom na skupnem avtomobilu. Vseeno pa mislim, da v tem trenutku ni realne možnosti, da bi se v Revozu proizvajali avtomobili kitajskih proizvajalcev, čeprav bi bilo to s tehničnega vidika mogoče. Pa vendar bi bile investicije prav gotovo večje, kot pa če industrializiramo avtomobil iz Renaulta.

Kolikšen del dobaviteljev v Revozu prihaja iz Slovenije?

S projektom novega električnega twinga bomo v tovarni precej povečali stopnjo internalizacije. To pomeni, da bomo v tovarni izdelovali sestavne dele, ki jih do sedaj tradicionalno izdelujejo naši dobavitelji.

Vseeno pa - naš največji slovenski dobavitelj bo Tomplast iz Mirne, ki bo za nas izdeloval najzahtevnejše plastične sestavne dele za notranjost avtomobila. S Tomplastom iz Mirne smo že sodelovali in smo ga prepoznali kot res kakovostnega in zanesljivega dobavitelja. Za projekt novega električnega Twinga bo edini slovenski dobavitelj Tomplast, vse ostale sestavne dele pa bomo izdelovali interno v tovarni.

Kako vidite prihodnost avtomobilske industrije v Sloveniji, tako dobaviteljske verige kot tudi proizvajalcev?

Avtomobilska industrija v Sloveniji predstavlja mislim, da okrog 10 odstotkov BDP in sodi med najbolj inovativne panoge v Sloveniji. Posebej pozdravljam iniciativo Gremo, ki je bila ustanovljena v sklopu avtomobilskega združenja in jo podpira Vlada Republike Slovenije. Kajti prav ta iniciativa Gremo nekako pomaga dobaviteljem pri financiranju raziskav in razvoja in to je danes ključno, če želimo ostati konkurenčni.

Vidimo, da se veliko dobaviteljev tudi preusmerja v orožarsko industrijo. Vseeno mislite, da bo avtomobilska industrija ostala pomemben del gospodarstva?

Še zmeraj predvidevam, da bo v naslednjih letih, vsaj v naslednjih petih letih, avtomobilska industrija ostala ena izmed glavnih panog v Sloveniji.

 

Omenila sva že, da je Novo mesto izrazito industrijsko okolje, tukaj so poleg vas še Krka, Adria Mobil, TPV, množica srednje velikih družb. Kako velik izziv je to pri pridobivanju delovne sile?

Pridobivanje novih sodelavcev je seveda velik izziv. Pri tem tesno sodelujemo z zavodom za zaposlovanje v Novem mestu, tudi z republiškim zavodom za zaposlovanje. Pomagajo nam pri iskanju kandidatov za zaposlitev. Sodelujemo pa tudi z agencijami, tako da iščemo zaposlene tudi na področju bivših republik Jugoslavije, pred kratkim smo zaposlili tudi manjšo skupino delavcev iz Filipinov, tako da lahko rečem, da izzivov pri zaposlovanju ne manjka. Smo pa vseeno letos zaposlili vsega skupaj 250 sodelavcev in od tega več kot 10 odstotkov visoko kvalificiranih.

Koliko je trenutno zaposlenih?

Trenutno je več kot 1.550 zaposlenih v tovarni.

Kot sem že omenil, je Novo mesto na nek način glavni industrijski bazen Slovenije. Kako odgovarjate na kritike, da niste tako vpeti, na primer s sponzorskimi sredstvi, v lokalno okolje, kot je na primer Krka, ki je v večinski slovenski lasti?

Revoz je že vsa ta leta podpiral različne kulturne dogodke, športne prireditve, doniramo sredstva za različne namene, tako da smo bili v zadnjih letih zelo prisotni v lokalnem okolju. Tudi po podpisu sporazuma lansko leto smo močno povečali sredstva za ta namen, v naslednjem letu bomo še bolj prisotni na tem lokalnem območju in pa tudi širše v Sloveniji.