Kariera prihodnosti: na kaj naj stavimo danes, da jutri ne ostanemo brez dela?

Pospešen razvoj in uporaba umetne inteligence na delovnem mestu povzročata veliko negotovosti. Ne le da se bo zaradi novih tehnologij število delovnih mest in poklicev bistveno spremenilo; radikalno se bodo preoblikovala tudi znanja in spretnosti, ki jih bodo delavci potrebovali za opravljanje vsakdanjih nalog – in to na načine, ki jih je danes še vedno težko napovedati.

''Napoved potreb trga dela za naslednjih 15 let zaznamuje večja negotovost, zlasti v zvezi s številom prihodnjih delovnih mest in spretnostmi, potrebnimi za njihovo opravljanje,'' v napovedi potreb trga dela za obdobje 2025–2039 navaja Služba za analize in razvoj, ki Ministrstvu za delo pomaga pripravljati podatkovno podprte politike.

Medtem ko podjetja pospešeno uvajajo avtomatizacijo in inteligentne sisteme, se tako evropski kot slovenski trg dela soočata z dvema sočasnima izzivoma: pomanjkanjem usposobljenega kadra v ključnih sektorjih ter nenadno, a neizogibno preobrazbo kompetenc, na katerih temelji sodobna produktivnost. Analiza Ministrstva za delo kaže, da bomo v prihodnjih štirih letih priča največjemu prestrukturiranju delovne sile v desetletju – od digitalnih in zelenih poklicev do povsem novih vlog, ki nastajajo na presečišču tehnologije, regulacije in podatkov.

Za mlade, ki vstopajo na trg dela, to pomeni, da odločitev o študiju in karieri postaja vse bolj strateška. Za podjetja in države pa, da bo tekma za talente – še zlasti za tiste, ki razumejo kombinacijo tehnologije, analitike, upravljanja in trajnostnih pristopov – postala ključen element gospodarske konkurenčnosti.

''Najbolj ogroženi so tisti, ki se ne želijo usposabljati in ne razumejo, da živimo v svetu, kjer so spremembe hitrejše kot kadarkoli prej. Medtem ko je bilo nekoč treba nadgrajevati kompetence na 10 do 15 let, je danes to obdobje bistveno krajše,'' je v pogovoru za Bloomberg Adria povedala dr. Polona Domadenik Muren, raziskovalka in profesorica na Ekonomski fakulteti. ''Zaposljivost tistih, ki svojih kompetenc v treh do petih letih ne bodo nadgradili, se lahko bistveno poslabša,'' opozarja in izpostavlja, da so posebno spodbudo pri tem potrebujejo zlasti starejši od 55 let, ki so manj vešči sodobnih tehnologij.

Pri kadrovski agenciji Competo mladim zato svetujejo, naj čim prej pridobijo različne delovne izkušnje in se navadijo na stalno učenje, saj bo prilagodljivost v bodoče ena pomembnejših vrednot. ''Največ potenciala bodo imeli študiji, ki razvijajo logično razmišljanje in prinašajo uporabno znanje: inženirstvo, energetika, zdravstvo, naravoslovje, podatkovne vede ter področja, kjer se prepletata tehnologija in trajnost,'' izpostavlja Laura Smrekar iz agencije Competo.

''Največ potenciala bodo imeli študiji, ki razvijajo logično razmišljanje in prinašajo uporabno znanje," pravijo pri Competu. Depositphotos

''Mladi bi morali razmisliti o študiju, ki združuje tehnologijo, trajnost in poslovanje. Zelo relevantni bodo denimo programi, ki obravnavajo zelene tehnologije, obnovljive vire, energetsko upravljanje, informatiko, podatkovno analitiko in podobno,'' pa napovedujejo pri kadrovski agenciji Adecco.

Ker se trg dela spreminja hitreje kot kdaj prej, mladim poleg študija priporočajo izobraževanje zunaj univerze, pomembno pa je tudi pridobivanje praktičnih izkušenj, gradnja mreže in proaktivnosti in sledenje trendom.'' V Adeccu verjamemo, da bo prihodnji trg dela izjemno dinamičen, oblikovan z močnimi digitalnimi in zelenimi trendi, ki bodo vplivali na vse ravni zaposlovanja.''

Kaj so kompetence prihodnosti?

Napoved Ministrstva za delo izpostavlja tudi ključne kompetence, ki bodo v prihodnjih letih najbolj potrebne za zapolnitev delovnih mest. Razvrščene so v tri skupine: poklicne, digitalne in zelene.

Poklicne kompetence, ki bodo med najbolj iskanimi, vključujejo učinkovito komunikacijo s strankami, delo prek različnih komunikacijskih kanalov, pripravo učnih vsebin, poznavanje posebnih učnih težav ter osnovno upravljanje proračunov.

Med digitalnimi kompetencami izstopajo uporaba spletnih učnih okolij, delo z GPS-navigacijo, CAD-modeliranje, razvoj programske opreme ter digitalno arhiviranje dokumentov.

Med zelenimi kompetencami pa bo naraščalo povpraševanje po znanjih s področja varnosti v gradbeništvu, ravnanja z odpadki, energijske učinkovitosti stavb ter upoštevanja zdravstvenih in varnostnih predpisov.

Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) pojasnjujejo, da je vse bolj v ospredju pomen vseživljenjskega izobraževanja, ki bo posameznikom omogočalo prilagajanje na nova znanja in tehnologije ter s tem na spreminjanje zahtev za opravljanje delovnih mest.

Umetna inteligenca bo popolnoma preoblikovala trg dela. Depositphotos

Vedno več pozornosti je usmerjene v t. i. kompetence prihodnosti – veščine, ki bodo zaradi hitrih tehnoloških in družbenih sprememb ključne ne glede na poklic. Med njimi na ZRSR izpostavljajo predvsem splošne, prenosljive mehke veščine, dobro razvite digitalne spretnosti ter sposobnosti za učinkovito delo z ljudmi, kot so medosebna in medkulturna komunikacija, pogajanje, svetovanje, čustvena inteligentnost ter vodenje.

Pomembno vlogo prevzemajo tudi kompetence, povezane z razvojem mišljenja: kritično in strateško razmišljanje, razumevanje kompleksnosti, 'računalniško mišljenje' ter sposobnost reševanja problemov. Naraščala bo tudi vrednost ustvarjalnosti – od inovativnega do divergentnega mišljenja – ter multidisciplinarnosti, kjer se poglobljeno znanje enega področja dopolnjuje z razumevanjem drugih.

''Digitalne in tehnološke kompetence so že danes osnova,'' je prepričana kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar.  Ključno bo, kako dobro posameznik razmišlja, se razvija in prilagaja. V ospredju bodo sposobnost sodelovanja, reševanje kompleksnih izzivov ter kombinacija analitičnih spretnosti, komunikacije in razumevanja ljudi. ''Umetna inteligenca bo prevzela rutinska dela, ne pa presoje, odgovornosti in odnosa do ljudi. To je prostor, kjer človek ostaja nezamenljiv,'' poudarjajo pri agenciji Competo.

''Človeške roke in strokovna presoja ostajajo nezamenljive''

Glede na napovedi analize ministrstva bo do leta 2039 največ povpraševanja v poklicnih skupinah, kot so strokovni sodelavci za poslovanje in upravljanje, strokovnjaki v vzgoji in izobraževanju, gradbinci (z izjemo elektroinštalaterjev), kovinarji in strojni mehaniki. Med poklici z visoko rastjo bodo tudi osebne storitve, vozniki, upravljavci transportnih naprav, zdravstveni strokovnjaki ter strokovnjaki naravoslovno-tehničnih ved. Naraščalo bo tudi povpraševanje po čistilcih, pralcih in gospodinjskih pomočnikih.

Najmanj prostih delovnih mest pa se pričakuje v poklicih, povezanih z obrambo (pri čemer napoved ne upošteva nedavnih sprememb obrambne politike), med preprostimi pouličnimi prodajnimi in storitvenimi deli, pri gozdarjih, ribičih, lovcih in vojakih ter preprostih kmetijskih, gozdarskih in ribiških delih.

Tudi globalne napovedi potrjujejo slovenske trende: najgloblja kadrovska vrzel se obeta v zdravstvu, energetiki ter različnih tehničnih in inženirskih poklicih. ''Zdravstvo bo zato ena najhitreje rastočih panog,'' trdijo pri Competu. ''Potrebovali bomo medicinske sestre, fizioterapevte, terapevte in druge profile, ki jih tehnologija ne more nadomestiti. Podobno se bo povečeval tudi primanjkljaj pri elektro in strojnih inženirjih ter strokovnjakih, ki bodo vodili zeleno tranzicijo. Tehnologija bo ves čas napredovala, vendar človeške roke in strokovna presoja ostajajo, vsaj zaenkrat, nezamenljive.'' Po besedah Smrekarjeve bo prihodnost prinesla tudi poklice, ki jih danes še ne poznamo, predvsem na področju obnovljivih virov, novih tehnologij in specializiranih tehničnih vlog.

Kot opozarjajo pri ZRSZ, je poklice, ki bodo aktualni čez desetletje ali dve, težko napovedati. ''Nove poklice pričakujemo na področjih avtomatizacije, robotizacije, informacijskih tehnologij, biotehnologije, elektrotehnike, profesionalizacije medčloveških odnosov, zelenih delovnih mest (v tujini je že opazen trend rasti zelenih poklicev, ki so povezani z varstvom narave) ter dela z ljudmi, povezanega s staranjem prebivalstva in nudenjem pomoči sočloveku; torej zdravnike in druge zdravstvene delavce, fizioterapevte, psihologe, socialne delavce in podobno.''