Ukrajini razvoj, Rusiji ozemlje, ZDA orožarski posli, EU pa stroški miru?

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini se v nasprotju z napovedmi opazovalcev pred petkovim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim kolegom Vladimirjem Putinom odvijajo s svetlobno hitrostjo. Še pred manj kot tednom dni je bila edina stvar, ki je bila pred vrhunskim srečanjem voditeljev gotova, ta, da zamenjave ukrajinskega ozemlja v zameno za prenehanje spopadov pod ruskimi pogoji ne bo.

Tako je po prepričevanju evropskih voditeljev zatrjeval Trump in kljuboval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zdaj, le nekaj dni zatem, so predpogoj ruske strani, pervoprichiny, kakor Putin imenuje 'temeljne vzroke' za ukrajinsko krizo, sprejele vse vpletene strani. Vsaj kot izhodišče za začetek pogajanj. A simbolika, še bolj pa negiranje mednarodnega prava, je nadvse zgovorna. 

Delitev vojnega plena?

Bližajoči konec vojne in ozemeljska delitev Ukrajine poraja več vprašanj kot pa odgovorov. Kakšna bo povojna prihodnost Ukrajine in predvsem, kdo in na kakšen način bo po treh letih in pol razdejani državi omogočil ekonomsko okrevanje?

Le tako bo lahko oblegana država stopila na pot članstva v EU in posledično normalizacije, ne pa tudi v zvezo Nato. To je namreč še eden od pogojev Kremlja, ki Američanom omogoča izvajanje donosnih orožarskih poslov z Evropejci.

Ukrajinska vlada, Svetovna banka, Evropska komisija in Združeni narodi trenutno ocenjujejo, da bo strošek obnove in okrevanja v Ukrajini v naslednjem desetletju znašal približno 450 milijard evrov. "Kitajska vas premaga s trgovino, Rusija vas premaga z vojno," je pred dnevi slikovito dejal Trump.

Povojna usoda Ukrajine je vzorčni primer Trumpove opazke o svetovnih razmerjih moči. Zanimanje zanjo vsekakor narašča, saj je indeks banke UBS, vezan na obnovo Ukrajine, od aprila narasel za več kot 43 odstotkov. Samo od aljaškega srečanja Trump-Putin je pridobil več kot poldrugi odstotek.

"Obnova Ukrajine je eden večjih investicijskih projektov prihodnjega desetletja, pri katerem bo ključno pravočasno vključevanje podjetij, ki želijo sodelovati pri povojni obnovi," so nam pojasnili pri ministrstvu za gospodarstvo, kjer zaznavajo veliko zanimanje domačih podjetij za pristop k obnovi. 

Da pogajanja napredujejo, kaže tudi pripravljenost Putina na srečanje z Zelenskim, kar je bila doslej ena osrednjih ruskih 'rdečih črt'. Kremelj namreč Ukrajini odreka status in pravice države, s čimer ne priznava legitimnosti za njeno politično vodstvo. "Rusija je namreč vseskozi poudarjala, da se z Zelenskim in Ukrajino nima o čem pogovarjati, saj ta samo izvaja politiko drugih, v njenih očeh kolektivnega Zahoda," pravi geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj. Dvostranska pogajanja, če bo do njih resnično prišlo, bistveno povečujejo verjetnost sklenitve celovitega mirovnega sporazuma. Kot kaže trenutno, je ta kvečjemu evfemizem za razdelitev povojne Ukrajine kot vojnega plena velesil. 

Kar je o ponedeljkovem sestanku v Beli hiši znano, je to, da bo velik del končne kupčije ukrajinskega miru vključeval velike orožarske posle in izkoriščanje ukrajinskih naravnih bogastev, kar sta državi sicer dorekli že aprila. K temu je treba prišteti še posle, povezane s povojno obnovo, kjer si bodo svoj del poskušala izboriti tudi slovenska podjetja.

 

Kitajski vložek

Zelo verjetno in v večji meri pa tudi kitajska, saj Peking ni samo ruski partner in posredno vpletena stran v konfliktu, ampak ima prek Ukrajine v vzhodni in srednji Evropi tudi pomembne gospodarske interese. Nekdanja dopisnica časnika Delo iz Pekinga Zorana Baković pravi, da si Kitajska želi okrepiti sodelovanje oziroma vpliv v tem delu Evrope v okviru svoje ekonomsko-infrastrukturne pobude Pas in cesta, pri čemer gre pomemben del kopenske poti prav prek Ukrajine in naprej do sredozemskih pristanišč, vključno z Luko Koper.

"Kitajska si od situacije v Ukrajini želi ne pretirano močne Rusije, šibko in razcepljeno EU ter Ukrajino, ki je notranje nestabilna, a ne v stanju državljanske vojne," glede interesov Kitajske, ki ni vpletena stran, a je in bo pomembna igralka v iskanju končne rešitve, pravi Grošelj.

Mirna Ukrajina je del širše geoekonomske strategije Ljudske republike. Ta v zadnjih letih povečuje neposredne naložbe FDI v države srednje in vzhodne Evrope. S krepitvijo industrijske baze v teh državah poskuša azijska sila prodreti na trge EU, potem ko je Trump ameriški trg omejil s carinami. "Počnejo podobno kot v Mehiki," o kitajski strategiji meni ekonomist in strokovnjak za logistiko Marko Budler. Temeljna razloga sta dva, pravi, "bližina končnih kupcev in etnocentrizem evropskih potrošnikov".   

"Kitajska je resna tekmica nemški in francoski industriji, predvsem paradnim konjem, kot so avtomobilska industrija, hitri vlaki in medicinska oprema," o možnih vidikih sodelovanja kitajskih podjetij meni vodja Oddelka za evropske in mednarodne družbene in politične študije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja.

Poznavalec opozarja, da bi lahko Kitajska k obnovi Ukrajine prišla prek izdaje bančnih posojil pod ugodnejšimi pogoji, kot to v okviru Pas in cesta že počne v regiji Adria. "Dokler bo v Evropi, tako kot v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, obstajala potreba po alternativnih virih razvojnih posojil, bodo kitajska podjetja vedno v igri," pravi.

Za Kitajsko je Ukrajina nasploh zanimiva, ker je del programa Pas in cesta tudi geopolitična dimenzija, katere cilj je "uporabiti kitajsko državno gospodarstvo na strateško premišljen način, ki določene šibkosti spreminja v osi ekonomskega razvoja in političnega vpliva", kot pojasnjuje strokovnjak.

Trump z orožjem uresničuje dogovor z EU

Na drugi strani je interes ZDA, ki si prizadeva skrb za ukrajinsko varnost – razvpita varnostna jamstva – po koncu vojne prepustiti Evropejcem.

Tisto, kar si Američani prizadevajo ohraniti oziroma zaščiti, so ekonomski interesi obrambne industrije. Izvajanje varnosti pa bi, seveda z ameriškim orožjem, prepustili EU. Tako je Financial Times včeraj poročal, da sta se Zelenski in Trump dogovorila za 100 milijard vredne nakupe ameriškega orožja in še nadaljnjih 50 milijard za vzpostavljanje skupne proizvodnje dronov.

Ukrajina je namreč v treh letih in pol spopadov postala svetovna velesila v proizvodnji in razvoju dronov, ki ji lahko parira le nasprotnica Rusija. Ta še vedno proizvede več topniškega streliva; nazadnje je bilo po poročanju Bloomberga razmerje 2,5 : 1, medtem ko je podobno razmerje v korist Ukrajincev z vidika proizvodnje dronov.

Ukrajinci so vodilni zlasti pri FPV (first-person view) dronih, ki so podprti s sistemi za izbiro ciljev z umetno inteligenco, ter dronih z optičnim kablom, ki jih je nemogoče zmesti z elektronskimi ukrepi. Država naj bi letos proizvodnjo povečala na pet milijonov kosov, polovica od teh naj bi bila opremljenih s pametnimi sistemi za izbiro ciljev. Zelenski je že večkrat dejal, da si Ukrajina želi postati njihov vodilni proizvajalec na svetu.

Država je samo letos za svojo obrambno industrijo zbrala 43 milijard dolarjev z lokalnim financiranjem in pomočjo zaveznikov, ki jih je uporabila za povečanje proizvodnje dronov, topništva in drugega orožja, poroča Bloomberg. Kijev je letos prav tako zagnal program Gradimo z Ukrajino in napovedal nove sporazume, ki bodo podpisani v kratkem, vključno z odprtjem proizvodnih linij ukrajinskega orožja v evropskih državah.

A vse skupaj, vključno z orjaškimi naložbami EU v krepitev lastne obrambne industrijske baze, ne bo dovolj, da bi se lahko Ukrajina po vojni ubranila pred morebitnimi obnovljenimi ruskimi napadi. Zato dogovori o nakupih orožja iz ZDA: "Trumpova agenda je ozka in gleda le na ameriške interese, ne pa evropske ali ukrajinske," o koristih ukrajinskega miru s stališča ZDA povzema Grošelj. Tako se znova potrjuje agenda, ki jo vseskozi ponavlja ameriški finančni minister Scott Bessent, in sicer, da so ameriški geopolitični interesi hkrati ekonomski in obratno.

Poznavalec Rusije in partner pri NC3 Denis Mancevič ocenjuje, da se Putin pri izvajanju svojih imperialnih ambicij ne bo ustavil. "Če samo pogledamo vpliv zahodnih sankcij, ki so prizadele gospodarstvo in prebivalstvo, pa Putina pri njegovih imperialnih ambicijah niso zaustavile," je povedal v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria TV.

Zato so varnostna jamstva za Ukrajino, ki so predpogoj Kijeva za privolitev v kupčijo 'ozemlje za mir' s strani evropskih sil, v svojem bistvu orožarski posel. Evropske članice zveze Nato so z julijem že začele od Američanov kupovati orožje, ki ga dobavljajo Ukrajini. Povečini gre za protiraketne sisteme patriot, za kar se je Zelenski znova zahvalil Trumpu med zadnjim obiskom v Ovalni pisarni. "Delamo najboljše orožje na svetu in ga prodajamo Natu," pa je mehanizem varnostnih jamstev za Ukrajino, ki naj bi posnemal 5. člen pogodbe zveze Nato, medtem opisal Trump.

Gre za uresničevanje tistega dela trgovinskega dogovora med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in Trumpom s konca julija, v okviru katerega se je EU v zameno za 15-odstotno carinsko stopnjo zavezala 700 milijardam evrov vrednim nakupom ameriške energije, 550 milijardam evrov vrednim naložbam v ameriško gospodarstvo ter neopredeljenim nakupom ameriškega orožja.

Vprašanje redkih mineralov

Poleg trgovine z orožjem v okviru zavezništva Nata si ZDA obetajo tudi koristi od predhodno sklenjenega dogovora o izkoriščanju redkih mineralov na vzhodu Ukrajine, ki so pod delno rusko okupacijo. Čeprav je bilo na srečanju med Trumpom in Putinom na Aljaski govora tudi o ekonomskem sodelovanju med državama, ni jasno, ali to zajema skupno izkoriščanje ukrajinskih naravnih bogastev, za katero sta se predhodno dogovorili Ukrajina in ZDA.

Grošelj meni, da Rusija v primeru prilastitve ukrajinskega ozemlja v kaj takega ne bo privolila. "Vprašanje, pod čigavim nadzorom bodo ti naravni viri, bo ključno, saj je pomemben del na območjih, kjer divjajo spopadi," pravi strokovnjak za varnostna vprašanja. "Če bodo ti viri v neke vrste sivi coni oziroma demilitarizirani coni, vanje ne bo mogel vlagati nihče," razmišlja o povojni obnovi Ukrajine.

Za slednje pravi, da bo po koncu ne samo varnostna, ampak tudi politična evropska skrb. "Izziv za EU bo, kako vzdrževati državo v demokratični kondiciji, da ta ne bo zapadla v kaos ali celo državljansko vojno," opozarja.

Izziv bo toliko večji, saj država v primeru anektiranja zasedenih ozemelj Rusiji ne bo prepustila le svojih naravnih bogastev, ampak tudi industrijsko bazo. "Štiri regije, ki jih je Rusija že anektirala skupaj z dnepropetrovsko regijo, tvorijo industrijsko srce Ukrajine in brez teh postane Ukrajina precej agrarna država," opozarja strokovnjak.

"Med ZDA, Kitajsko, Rusijo in EU se je izoblikovala matrica medsebojnih odvisnosti in konkurenčnosti, v kateri lahko resnično ena sama napačna poteza sproži verižno reakcijo z zelo nepredvidljivim izidom," kompleksnosti ukrajinskega rubikona povzame Grošelj.    

Slovenija z dvojno rabo

Če si Rusija po koncu pogajanj obeta ukrajinsko ozemlje, industrijo in minerale, Zelenski pa konec uničujoče vojne, ki pohablja njegovo državo in ji onemogoča pot v EU, ter razvoj obrambne industrije, Trump, ki na veliko sklepa posle, pa predvsem posel za ameriška obrambna podjetja, kje je v tej enačbi Slovenija?

Kot smo že poročali, si domača podjetja pri obnovi Ukrajine lahko obetajo posle na področju energetske infrastrukture ter cestnih in železniških povezav, stanovanjskega fonda in javnih objektov, vključno z zdravstvenimi ustanovami. Ukrajinski trg bo zanimiv tudi za aktivnosti razminiranja, ponudnike zdravstvenih storitev in satelitsko tehnologijo.

Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo Marjana Majerič je med priložnosti uvrstila še digitalizacijo, zelene tehnologije, modernizacijo javnih storitev in agroživilski sektor, ki bi bil še zlasti zanimiv, da Rusiji pripadejo vzhodni industrijski deli.

Eden od domačih podjetnikov, ki že delujejo na tamkajšnjem trgu in si s koncem vojne obetajo še več posla, je proizvajalec balonskih hal Duol v lasti direktorja Dušana Olaja.

"Pri obnovi bodo imela prednost podjetja, ki so poleg tehnične izvedbe sposobna zagotoviti tudi del financiranja projektov. Brez konkretnih finančnih vložkov namreč poslov ne bo mogoče realizirati," pojasni prvi mož, ki med glavne izzive uvršča prav zagotavljanje financiranja.

Majerič z GZS med potencialne vhode na ukrajinski povojni trg umešča tudi "specializirano opremo in materiale za civilno zaščito in logistično podporo, kjer bi lahko sodelovala podjetja iz obrambno-logističnega sektorja". Tu bi prišla v poštev podjetja, ki ponujajo izdelke za tako imenovano dvojno rabo, na katera stavi Slovenija pri zadovoljevanju zahtev Nata glede dviga obrambnih izdatkov. Omenjeni Duol pa denimo za ta namen razvija napihljive letalske hangarje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar